V Slovenskih Konjicah mladi kmetje za setev plodnih idej pametnih vasi

Po uspešni mednarodni konferenci Evropska akcija za pametne vasi, ki je konec prejšnjega tedna potekala na Bledu, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) nadaljuje z regionalnimi omizji in širjenjem ideje pametnih vasi med ljudi. Sinoči, 20. aprila, je tematsko omizje potekalo v neposredni razpravi z mladimi kmeti v Slovenskih Konjicah, kjer po besedah župana Občine Slovenske Konjice Mirana Gorinška prebivalci naseljujejo tako upravno, obrtno in oskrbno zahodni dela Dravinjske doline, vzhodni del Vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Ponosni so na svoje korenine in na razvojne možnosti, kjer želijo biti prvi med prvimi. O priložnostih pametnih vasi, dobrih praksah in izkušnjah so poleg Bogoviča in Gorinška spregovorili: inovativni kmet leta 2017 Matic Vizjak, direktor Kmetijskega zavoda Celje Stanko Jamnik, direktor podjetja Menart, d. o. o., Slovenske Konjice Dušan Vehovar, specialist za sirarstvo na kmetiji Levart z Dobrneža pri Slovenskih Konjicah Stane Levart in predsednica Društva podeželske mladine  Slovenske Konjice Ana Bračič, pogovor pa je povezovala Nataša Hrup.

So-gostitelj omizja in župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek je uvodoma pozdravil idejo in širjenje gibanja za Pametne vasi, katere nosilec in pobudnik tako v Evropski uniji kot v Sloveniji je  poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. Gorinšek je na kratko predstavil pomen lokalne skupnosti za pridne ljudi, ki živijo na podeželju. «Ključno je razumevanje, kaj potrebujemo, kaj nas muči, da znamo stopiti skupaj, kot se tudi zavedati, kaj imamo in znati to ceniti,« je dejal in poudaril, da podeželje ni samo kmetijstvo, ampak mnogo več. »Primeri dobre prakse kažejo, da se da razvijati marsikaj na podeželju. Dvorec Trebnik pri nas v Slovenskih Konjicah je dober vzor, da korajža velja. Stopimo skupaj in danes je to pravo mesto. Verjamem, da bomo pametne vasi uresničili tudi v našem okolju,« je poudaril Gorinšek.

Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil zaključke blejske mednarodne konference Evropska akcija za pametne vasi in napovedal nadaljnje korake ter zbranim, predvsem mladim kmetom in kmeticam dejal, da je cilj pametnih vasi ravno to: da mladi ostanejo na podeželju in da v njem vidijo prihodnost, tudi v svojem delu, primerljivem zaslužku kot v urbanih središčih in v visoki kakovosti bivanja. »Zelo veliko je zdaj govora o tem, kaj in kako bo z generacijskim preskokom na kmetijah. Ta prehod s starejših na mlajše mora biti lažji, poskrbeti je treba tudi za starejše. Družinske kmetije in podjetja so tista, ki sodijo na naša ruralna okolja in našemu podeželju dajejo vitalnost,« je poudaril Bogovič in pojasnil, da poskušajo skozi projekt pametnih vasi z namenom, da bi podeželje ostalo živo in vitalno, pripeljati namenski razvojni denar na podeželje, in to ne le iz Skupne kmetijske politike EU, ampak tudi skozi ostale EU sklade; kot je npr. socialni sklad itd. »Evropsko identiteto bomo ohranili le, če bo evropsko podeželje ostalo vitalno,« je izpostavil svoje prepričanje poslanec.

»Mlajši ljudje podpiramo projekt pametnih vasi, ker vsebuje poslušanje in sodelovanje, in kjer se nas  sliši ter se nam daje priložnosti tudi z ukrepi tako na lokalni, kakor na  državni ravni. Mi smo zraven in ponosni smo na predlog evropskega poslanca Franca Bogoviča glede pametnih vasi,« pa je uvodoma dejala Ana Bračič, predsednica Društva podeželske mladine Slovenske Konjice.

Inovativni kmet 2017 Matic Vizjak pa je tisti, ki poskuša razbijati stereotipe in predsodke o mladih kmetih med mladimi. Ne razume, kako imajo mladi predstavo, da je kmet umazan in ubog, da nima časa za potovanja, in s svojimi fotografijami in video filmi dokazuje nasprotno. »Poklic kmeta je časti vreden poklic. Brez njega ni hrane in polnih polic, otroci pa danes ne vedo, kako hrana pride na trgovinske police,« je opozoril Vizjak v razpravi in poudaril, da je Zvezi slovenske podeželske mladine treba dati priložnost, saj gre za navdušence, ki vedo, kako se iti, kako motivirati mlade in so vzor za  prihodnost življenja naslednjih generacij.

 Stanko Jamnik, direktor Kmetijskega zavoda Celje, je v številkah predstavil stanje v kmetijstvu. Je eden od zagovornikov nujnosti tesne povezanosti med pridelovalci in potrošniki. Priložnosti za iskanje dodane vrednosti vidi v ekološkem kmetovanju, večji opremljenosti podeželja informacijsko-komunikacijski tehnologiji in tudi v delu z mladimi prevzemniki. »Na mladih svet stoji, treba jim je dajati znanje – in zato smo v okviru naših aktivnosti razvili programe, ki nudijo izobraževanje na kmetijah,« je povedal Jamnik ter izpostavil tudi razvoj neposredne prodaje izdelkov.

 Dušan Vehovar, direktor podjetja Menart, d. o. o. Slovenske Konjice, (direktor in solastnik podjetja, ki sta ga s partnerjem ustanovila leta 1995, ko je šel Konus Konjice v stečaj, delajo pa orodja za brizganje termoplastov in aluminija), je pojasnil, da je s propadom Konosa 2000 ljudi bilo pred dejstvom, da preživijo svoje družine. »Menart, d. o. o., je rasel in smo se počasi širili. Podjetje je postalo čisto družinsko in danes zaposluje 27 ljudi, dela pa orodje za avtomobilsko industrijo. Pridobili smo najvišje okoljske in druge ISO standarde,« je dejal Vehovar in pohvalil odlično sodelovanje z lokalno skupnostjo. »Mi ne potrebujemo županov in poslancev, da bi nam hodili v BMV po delo, želimo pa si sodelovanje, spoštovanje in sožitje. In prav to imamo in to vidim tudi v projektu pametnih vasi,« je povedal Vehovar.

»Sirarstvo je bilo pred 15 leti zaničevano, danes pa imamo sirarne, ki so alfa in omega. Imamo že 200 sirarjev, ki so predvsem družinskega izvora,« pa je dejal Stane Levart, nosilec družinske kmetije Levart z Dobrneža pri Slovenskih Konjicah, sicer pa specialist za sirarstvo na Kmetijskem zavodu Ptuj. Opozoril je, da so poleg mladih doma na kmetijah tudi stari kmeti, ki jih je treba razumeti in spoštovati. »V družinskih kmetijah imamo močne družinske vrednote in se ljudje razvijemo v klene Slovence. In tega se mora država zavedati. Vas mora ostati vas, z vsemi svojimi značilnostmi, to pa bo ostalo tako, če bomo ohranjali družinske kmetije. In to je  vrednota, ki jo imamo v Sloveniji zelo poudarjeno,« je poudaril Levart in spomnil, da zahodni evropski turist išče oddih na vasi poleg narave prav tudi zaradi miru in ker te kmet prijazno pozdravi.