V primeru Kanglerja je šlo za organiziran politični in medijski linč, končni cilj pa rušenje vlade Janeza Janše

»Gonja zoper Kanglerja je imela za cilj uničiti Kanglerja osebno in profesionalno kot župana, proteste iz Maribora pa preseliti na celotno območje Slovenije, s čimer bi lahko padla tudi vlada Janeza Janše. Ko so se začele množične ovadbe zoper Kanglerja, sem dobil vtis, da so centri moči s strani levice zadevo spretno organizirali«, so dejale zaslišane priče na včerajšnji  5. seji Preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi.

Po tem, ko je prejšnji teden Preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi že zaslišala Franca Kanglerja, je v ponedeljek, 28. oktobra  v Državnem zboru RS potekalo še zaslišanje prič, ki jih je določila komisija s predsedujočim poslancem SDS Žanom Mahničem na čelu. Tako so bili zaslišani, Željko Vogrin, Jože Jerovšek, Srečko Hvauc in Zoran Šarič. Slednji je zahteval zaprtje pričanja za javnost. Franc Pukšič in Rok Gerlovič se zaslišanja nista mogla udeležiti, a sta napovedala, da se bosta odzvala naslednjemu vabilu.

Mariborski svetnik in nekdanji načelnik mariborske upravne enote Željko Vogrin je hkrati tudi predsednik Odbora 2015, ki opozarja na množične kršitve človekovih pravic, do katerih je, kot zatrjuje Vogrin, prihajalo tudi med sodnimi postopki zoper Franca Kanglerja. Vogrin, ki je ena od prič v zvezi z izločitvijo sodnika Janeza Žirovnika iz Kanglerjevih postopkov, je dejal, da se je na razpis za načelnika UE Maribor leta 2017 prijavil tudi Janez Žirovnik, ki je veljal za favorita takratnega ministra za javno upravo Gregorja Viranta, a je Franc Kangler nasprotoval njegovemu imenovanju, saj je bil Žirovnik uslužbenec Službe državne varnosti Jugoslavije in kasneje Sove, zato po njegovem mnenju ni bil primeren za to delovno mesto. Vogrin vztraja pri izpovedi izrečeni na sodišču v Murski Soboti, kjer je bil zaslišan kot priča glede konfliktov med Kanglerjem in Žirovnikom.

Nadaljeval je, da so Francu Kanglerju leta 2011 policisti nezakonito vzeli prostost, saj za ta ukrep niso imeli nobene zakonske podlage, »kar dokazuje okoli dvajset kazenskih postopkov, ki so bili pravnomočno rešeni v prid Franca Kanglerja«. »Nedopustno je, da Kangler ob hišni preiskavi ni smel predlagati svojih prič«, je opozoril Vogrin, ki se mu zdi nenavadno, da je bila kot priča s strani policije predlagana Jana Dolenc, ki je bila pravzaprav obremenilna priča, zato ob preiskavi ni mogla biti nepristranska, kar je kasneje izpostavil tudi varuh človekovih pravic. Vogrin tako meni, da so policisti in sodniki svoje delo opravili skrajno neprofesionalno in pristransko, zato nosijo odgovornost za vso kalvarijo, ki jo je Kangler prestal. »Zanimivo je dejstvo, da so vsi, ki so sodelovali v postopkih zoper Kanglerja, kasneje napredovali«, še izpostavlja Vogrin.

»Ne pomnim, da se bi v Sloveniji izvedla takšna hišna preiskava v takšnem obsegu, kot se je v primeru Kanglerja«, je na vprašanje Žana Mahniča, kako kot bivši kriminalist komentira hišno preiskavo, odgovoril Vogrin, ki meni, da se je vse to dogajalo z vednostjo politike. Dodal je, da ne ve, če je za tem stala takratna ministrica za notranje zadeve Kresalova, a dejstvo je, da Maribor sam ni mogel zagotoviti 117 policistov za eno hišno preiskavo, zato so na pomoč prišli tudi policisti iz drugih delov Slovenije, kar je moral odobriti generalni direktor Policije. »Šlo je za organiziran politični in medijski linč zoper Kanglerja, z namenom njegove diskreditacije iz političnega življenja«, je prepričan Vogrin, ki zatrjuje, da so bili novinarji in policija med seboj povezani.

Vogrin je zaključil, da je imela gonja zoper Kanglerja za cilj uničiti Kanglerja osebno in profesionalno kot župana, proteste iz Maribora pa preseliti na celotno območje Slovenije, s čimer bi lahko padla tudi vlada Janeza Janše.

Jože Jerovšek, nekdanji poslanec SDS in nekdanji člana Komisije za nadzor javnih služb, katere član je bil tudi Franc Kangler, je dejal, da je imel Kangler vedno največ informacij o dogajanjih znotraj Sove. Prav tako je Jerovšek poznal tudi Žirovnika, ki je bil takrat namestnik direktorja Sove, zato je tamkajšnje zadeve dobro poznal. Po njegovem mnenju so prav takšni poznavalci, kot je bil Žirovnik, vodili zadeve znotraj Sove. Dejal je, da predstavnikom Sove pogosto ni bilo prijetno ob dejstvih, ki jih je javno govoril Kangler, »zato se mi je zdelo nenavadno, da se zaradi nesoglasij med Kanglerjem in Žirovnikom, ta kasneje kot sodnik ni izločil iz Kanglerjevih zadev«.

»Ko so se začele množične ovadbe zoper Kanglerja, sem dobil vtis, da so centri moči s strani levice zadevo spretno organizirali. Razvoj dogodkov priča, da ni bilo dokazov, po mojem mnenju je bila želja, da se prestraši župana Maribora in vzbudi strah pri ostalih z desnih strani, ki si bi želeli kandidirati za to mesto«, je dejal Jerovšek, ki je bil tudi sam ovaden zaradi primera Factor banke. Prepričan je, da je bilo v njegovem primeru to svarilo za člane novoustanovljene Komisije za nadzor bank, ki bi si želeli razkrivati nečednosti, ki se dogajajo v slovenskih bankah.

Komisija je nato zaslišala še nekdanjega poslanca SDS Srečka Hvauca, ki je pojasnil, da je bil v času Kanglerjevega županovanja direktor komunalno-gradbenega podjetja Nigrad, ki je takrat prenavljalo Trg Leona Štuklja, zaradi česar se je kasneje znašel v policijskih preiskavah. »Leta 2012 se je namreč začela kriminalistična preiskava in takoj sem dobil občutek, da je glavna tarča Franc Kangler«, pravi Hvauc.

Hvauc je opisal potek zaslišanja s kriminalistom Aleksandrom Geršovnikom, ki mu je dal jasno vedeti, da mu grozi dvakrat po leto in pol zaporne kazni. Ker je bil Hvauc prepričan v svojo nedolžnost, mu je kriminalist Geršovnik ponudil kompromis: »Če bi obtožil župana Franca Kanglerja, se bi Geršovnik s tožilcem dogovoril, da bom dobil samo pogojno kazen. Že takrat se mi je zdelo nenavadno, da kriminalist mimo sodnika določa, kakšno kazen bom dobil«, je dejal zaslišani, ki je bil prepričan tudi v Kanglerjevo nedolžnost, zato na kompromis ni pristal. Kasneje je Hvauc izvedel, da je šlo za tožilca Marčiča, ki je že bil obsojen zaradi krivega pričanja. »Nekdo, ki ga davkoplačevalci plačujemo za nepristranskost in pravičnost, sam krši zakon. Bil sem idealistično prepričan v pravičnost slovenskega sodstva, dokler nisem stvari občutil na lastni koži«, dodaja Hvauc, ki je bil na koncu oproščen vseh obtožb.

Okrožni sodnik, nekdanji uslužbenec SDV in Sove Janez Žirovnik.

Hvauc je še nadaljeval, da kljub temu da nima trdnih dokazov, lahko utemeljeno predvideva, da za vsem linčem stoji državna politika ob pomoči lokalne. Po njegovem mnenju je Kangler nekomu prevečkrat stopil na žulj, zato so mu s pomočjo sodišč in policije želeli onemogočati delovanje.

Predsednik komisije Žan Mahnič je napovedal, da bo naslednja seja potekala 13. in 14. novembra, ko bodo zaslišali še danes opravičena Franca Pukšiča in Roka Gerloviča ter štiri tožilce. Mahnič dodaja, da na seznamu prič ni sodnikov, zato ne bodo kršili petkove odločbe ustavnega sodišča, ki ne dovoljuje preiskovanja dela sodnikov.

Vior: sds.si