V letu 2018 bosta evropski prestolnici kulture malteška Walleta in nizozemski Leuwarden

Evropska prestolnica kulture (krajše: EPK)je naziv, ki ga za dobo enega koledarskega leta nosi eno ali več mest v Evropski uniji, ki sodelujejo v programu Evropska prestolnica kulture.

Akcijo Evropska prestolnica kulture je na pobudo tedanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13. junija 1985. Do vključno leta 2004 so bila mesta, vredna gostitve dogajanja, izbrana soglasno na medvladni ravni, Evropska komisija pa je zagotovila sofinanciranje. 25. maja 1999 pa sta Evropski parlament in Svet s Sklepom 1419/1999 postopek spremenila. Evropsko prestolnico kulture za vsako leto imenuje Svet Evropske unije na priporočilo Evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture.

 

Poleg tega je leta 1990 evropsko kulturno ministrstvo vpeljalo še akcijo Evropski mesec kulture, ki je po svoji naravi sorodna akciji Evropska prestolnica kulture, vendar traja krajši čas in je namenjena predvsem srednje- in vzhodnoevropskim državam.

Glavno mesto Malte Valletta in Leeuwarden, glavno mesto nizozemske province Frizija, v letu 2018 prevzemata naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). Maltažani, ki so vložili v projekt ogromno denarja, pričakujejo še več turistov, kot jih sicer prihaja na ta priljubljeni otok, Leeuwarden, ki ni takšno kulturno središče, kot sta Amsterdam ali Rotterdam, pa želi postati “laboratorij Evrope”, v katerem bodo domačini pokazali, kako je mogoče prihodnost oblikovati še pogumneje in bolj ustvarjalno.

Malta – kot najmanjša evropska prestolnica ima pestro zgodovino. Hollywoodu redno služi kot kulisa za snemanje filmov, turistov je nešteto. Mesto, ki ima šest tisoč prebivalcev, je vpisano na Unescov seznam kulturne dediščine. Je pa država, kot navajajo, od umora znane malteške novinarke in komentatorke Daphne Caruana Galizia oktobra lani v krizi, ves čas ji Evropa očita tudi korupcijo, k pozitivni podobi gotovo ne premore niti ugled Malte kot davčnega raja. A EPK Valletta je zanje ena od dobrih novic. Mestne oblasti naziv vidijo kot odlično priložnost, da svetu pokažejo lepoto mesta in da mestu vdahnejo novo življenje. “Zagotovili smo največjo investicijo v zgodovini neodvisne Malte, to je od leta 1964, da prenovimo mesto,” so besede vodje projekta Valletta 2018 Jasona Micallefa. Za prenovo mesta so od leta 2013, ko so ta naziv tudi uradno pridobili, namenili več kot 50 milijonov evrov. Sredi leta naj bi tam odprli tudi nov umetnostni muzej.

Otvoritveni teden EPK bo zelo pestra in bo na Malti potekal od 14. do 21. januarja. Postregel bo s koncerti, z nastopi uličnih umetnikov in performansi, s katerimi želijo oživiti mestne ulice. Center dogajanja bo na štirih osrednjih trgih v mestu, tudi ob vodnjaku Tritona, kjer bo nastopila znamenita katalonska skupina La Fura dels Baus. V projektu bo sodelovalo okoli tisoč lokalnih in mednarodnih umetnikov. Napovedujejo razstavo malteških umetnikov z naslovom Inspired in China pa mednarodni festival umetnosti, ki bo ponudil raznoliko paleto razstav in drugih dogodkov. Rockquiem v izvedbi Malteškega filharmoničnega orkestra bo predstavil rokovsko verzijo znamenitega Mozartovega Rekviema, ki ga skladatelj ni uspel dokončati, Gledališče Manoel pa bo na oder postavilo Mozartovo opero Don Giovanni. Ljubitelje literature bo avgusta na Malto vabil festival mediteranske literature, vrhunec dogajanja pa naj bi bil spektakel s plovili The Peagant of the Sea, ki bo junija v pristanišču.

Nizozemsko frizijsko mesto Leeuwarden napovedujejo več kot 60 velikih projektov, ki bodo v prizorišče spremenili kar celotno provinco na severu Nizozemske. Mesto ima okoli 100 tisoč prebivalcev, med najbolj znanimi, ki so živeli tam, pa sta kurtizana, eksotična plesalka in najbolj znana vohunka na svetu Mata Hari ter grafik, rezbar in litograf Maurits Cornelis Escher. V zgodovino mesta se je zapisal tudi Johan van Aken, ki je leta 1529 hotel v Leeuwardenu zgraditi 120 metrov visok cerkveni zvonik, pa čeprav so bila tla preveč močvirnata. A je vztrajal in stolp se je pogreznil. Danes je Oldenhove s približno 40 metri tako prej stolpič, je pa prav tako poševen kot njegov višji brat v Pisi, pišejo agencije. In za Leeuwarden si ni mogoče predstavljati boljšega simbola mesta. “V Leeuwardenu bo mogoče začutiti in uživati Evropo,” je povedal eden od organizatorjev EPK, Jelle Burggraaff.

Frizijci želijo tudi pokazati, kako se lotevajo težav podeželske regije, kot so revščina, staranje prebivalstva, klimatske spremembe in izumiranje podeželja. Leeuwarden želi postati laboratorij Evrope, v katerem bodo pokazali, kako je mogoče prihodnost oblikovati na svoj način, kreativno in pogumno. “Evropi lahko veliko ponudimo,” dodaja Burggraaff.

 

Ponovna združitev morja in ljudi

 

Ob lokalnem prebivalstvu bo v projektu sodelovalo okoli 300 umetnikov z vseh koncev sveta. Njihov oder ne bo le historični Leeuwarden s svojimi slikovitimi kanali, uličicami in hišami, ampak celotna Frizija, ki jo zaznamujejo ravnina in prostrano nebo, številni kanali in obmorska pokrajina ter očarljive vasi in mesta. Izpostavljajo projekt Sense of Place, ki bo združil okoli 50 umetniških del. Ta bodo po besedah umetniškega vodje in priznanega gledališkega ustvarjalca Joopa Mulderja ponovno vzpostavila povezavo med morjem in ljudmi, ki je bila prekinjena z gradnjo nasipov. Med drugim bo mogoče videti v nasip integrirano zleknjeno žensko telo bujnih oblin, nekateri umetniki bodo svoja dela postavili tudi v vodo. Voda oziroma led pa je tudi element, ki prek Elfstedentochta povezuje enajst frizijskih mest. Legendarni Elfstedentocht je najtežja in najdaljša drsalna proga na svetu. Kar 200 kilometrov dolga proga teče po zamrznjenih kanalih vzdolž enajstih mest province. Zaradi klimatskih sprememb in vedno bolj milih zim je tekmovanje nazadnje potekalo leta 1997.

 

In ker mest ne povezuje več led, jih bo za EPK povezala voda. Enajst mednarodno priznanih kiparjev je za vsako od mest zasnovalo po en vodnjak. Za Leeuwarden je denimo Španec Jaume Plensa zasnoval dva metra visoki glavi, ki ju obdaja prstan meglice, svoje delo pa naslovil Sanje o prihodnosti. V Muzeju Frizije pa je že od oktobra 2017 na ogled razstava, posvečena Mati Hari. Na njej obiskovalec preko njenih osebnih predmetov – fotografij, albumov s časopisnimi izrezki, pisem in vojaških dokumentov spozna Margaretho Zelle, dekle, ki se skriva za ikoničnim likom Mate Hari. Otvoritveni vikend EPK Leeuwarden bo potekal 27. in 28. januarja.

Obema evropskima prestolnicama kulture želimo kar največ obiskovalcev in »kulture« za vse okuse in naj dogodki, tudi po zaključku leta pustijo trajno sled v njihovem okolju.

Izbrana in določena so že nova mesta, kot nosilci EPK za naslednja leta:

2019 – Matera, Italija; Plovdiv, Bolgarija

2020 – Rijeka, Hrvaška; Galway, Irska

2021 – Timișoara, Romunija; Eleusis, Grčija; Novi Sad, Srbija

2022 – Litva; Luksemburg

2023 – Madžarska; Velika Britanija

2024 – Estonija; Avstrija[1]

2025 – Slovenija; Nemčija

2026 – Slovaška; Finska

 

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak