V Jevškovi Murski Soboti neznanci v nočnih urah pod Leninovim emblemom pretepli več občanov
V zadnjem času je policija v središču Murske Sobote zabeležila več primerov napadov na nočne sprehajalce. Če je bil še ne tako daleč nazaj problematičen soboški park, v katerem so se v zavetju teme zbirali soboški narkomani, zato so se ga večerno nočni sprehajalci raje izogibali. Zadnji večerni dogodki v središču mesta,ko so za enkrat še neznani napadalci na Kocljevi, Štefana Kovača in Staneta Rozmana ulici napadli večerne sprehajalce. Policija je regostrirala tri napade, za katere motiv ni znan. Po pričevanju so bile žrtve napadene brez razloga, po prejetih nekaj udarcih je (so) neznanci pobegnili v temo. Na policiji še zbirajo podatke o neznancih, ki s svojimi nočnimi pretepaškimi pohodi vnašajo nemir med Sobočane. (https://pomurske-novice.si/v-mestni-obcini-murska-sobota-nadpovprecno-veliko-kriminala/)
Neprijetne doživljajske izkušnje se vrstijo skoraj iz ure v uro
Po milijonski evrski prenovi spomenika, posvečenega Leninovi ideologiji v središču Murski Soboti, kjer so vizijo betonske postmodernistične bodočnosti vdihnili Kučanova aktivistka Darja Matjašec in druga kulturno marksistična srenja, zadolžena za besedo, zapisano in izrečeno iz ust marionetnega župana, se je vizija polprihajajoče bodočnosti začela odvijati z bliskovito hitrostjo.
V manj kot dveh mesecih so si z na novo zabetoniranim trgom zmage v duhu brutalnega postmodernizma in z počiščenim emblemom Lenina na spomeniku “dvema propadlima državama in ene zločinske ideologija” prilastile združbe, ki skrbijo za prava postmoderna dela. Tako v duhu mogočnega Leninovega avantgardnega boljševizma – lahko slehernik v Murski Soboti ob sprehodu skozi trg doživi izkušnjo, kakršno ne bo našel niti v multikulturnem po novem skoraj spet Titovem Velenju.
Začelo se je z kar naključnimi buškami, povzročenimi brez povoda. Sprehajalec lahko tako ob vstopu na trg začuti pristno telesno izkušnjo transcendence in obdobja kateremu je trg namenjen.
Izkušnja pa se je nadgradila na dan reformacije, ko je škof evangeličanske cerkve Geza Filo, ki stoji nasproti spomenika, obelodanil in skorajda na vrata svoje cerkve v Ljubljani zabil teze o brezmadežnosti kóitusa Kučanovega maziljenca Zorana Jankovića.
Skratka, na podlagi podatkov, ki jih je pripravil spletni portal finance.si, murskosoboška občina ni najbolj varna občina. Med 212 občinami se je uvrstila šele na 168. mesto, kar je tudi posledica visoke stopnje brezposelnosti, nizkih pokojnin, nizkih dohodkov iz naslova zaposlitve in drugih socialnih stisk. Tudi o tem na razmislijo volivci, preden se bodo 18. novembra odločili, komu zaupati svoj glas. V štirih letih je Murska Sobota postala vse drugo, le varno in sproščeno mesto ne, kar je obljubljal rdeči župan Allksander Jevšek.