V fokusu zdravja: Bolezni očesne veznice

To, da vidimo se nam zdi povsem samoumevno, dokler se ne pričnejo težave z očmi. Poznamo številne bolezni, ki vid oslabijo ali celo privedejo do popolne slepote. Velikokrat lahko preberemo in slišimo, kako je delo z računalnikom, gledanje televizije in v sodobnem svetu tudi dolgotrajna raba raznih naprav z ekrani, škodljiva za naš vid. Kot je naša primarna naloga bomo v tem prispevku razjasnili kar se da največ bolezni očesne veznice, ki je sestavni del očesa. Sama anatomija očesa je sicer zelo zahtevna, zato je ne bomo posebej razlagali, saj je to tema, ki zahteva samostojni prispevek.

Očesna veznica je čvrsta, tanka plast, ki pokriva notranjo stran veke in je ukrivljena nazaj, tako da pokriva beločnico. Veznica ščiti oko pred tujki in okužbami, vendar se lahko tudi vname ali se okuži z bakterijami in virusi. Ob tem se navadno pojavi bolečina, srbenje ali rdečina.

Konjuktivitis je vnetje očesne veznice, ki ga navadno povzročajo virusi, bakterije ali alergija. Do vnetja očesne veznice lahko pride zaradi virusnega ali bakterijskega vnetja, zaradi alergične reakcije na prah, živalski prhljaj, plesen ali cvetni prah. V tem primeru govorimo za akutno (trenutno) vnetje očesne veznice, ki običajno traja od 5 do 14 dni. Bolezen lahko izzveni sama od sebe. V tem času se bolezen prenaša s stikom, predvsem z rokami, z okužene osebe na drugo osebo.

Pri bakterijskem konjuktivitisu, ki je najpogostejši povzročitelj vnetja, je oko pordelo, skeleče in boleče. Vneto je lahko le eno oko ali obe očesi. Zjutraj je oko po navadi zlepljeno, prisoten je rumen ali zelen izcedek. Bakterijsko vnetje očesne veznice se zdravi z antibiotičnimi kapljicami ali mazilom, ki skrajšajo potek bolezni in kužnost bolnika. Ker je pomembna pravilna izbira antibiotika, včasih zdravnik z bombažno palčko vzame vzorec izcedka in ga pošlje na testiranje, da lahko določi pravilen antibiotik.

V kolikor gre za virusno vnetje očesne veznice antibiotiki ne pomagajo. Zdravnik predpiše antihistaminike, ki lajšajo srbenje in draženje. Antihistaminiki so običajno v obliki tablet. Včasih lahko pomagajo tudi kortikosteroidne kapljice, ki pa se v primeru bakterijskega vnetja ne uporabljajo. Še posebno ne pri bolnikih, ki bi lahko imeli herpesno okužbo, saj lahko kortikosteroidi stanje le poslabšajo.

Ker je infekcijski konjuktivitis zelo nalezljiv je potrebno paziti, da so vzdržuje visoka raven higiene. Pred nanosom zdravil si je potrebno umiti roke, prav tako je potrebno paziti, da se bolnik z rokami, potem, ko se je dotaknil očesa, ne dotika zdravih oseb. Prav tako je potrebno ločiti krpe in brisače, da se infekcija ne prenese na zdrave ljudi.

Veliko podrobneje si lahko vse o konjuktivitisu preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so opisani in določeni tudi higienski postopki za preprečevanje prenašanje infekcije: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/konjunktivitis_-_zadnja_3.pdf

Gonokokni konjuktivitis je neugodna okužba, ki lahko prizadene tudi novorojenčke. Novorojenček se okuži med porodom, pri prehodi skozi porodni kanal, zato v večini držav novorojenčkom takoj po porodu dajo kapljice za oči, da bi preprečili razvoj okužbe. Navadno dajejo srebrov nitrat, povidon jod ali antibiotično mazilo, na primer eritromicin, da uničijo bakterije, ki povzročajo gonokokni konjuktivitis. Odrasli se lahko nalezejo med spolnimi odnosi, če denimo pride okuženo seme v oko. Navadno je okuženo le eno oko. Vnetja pa vseeno ne gre zanemariti, saj lahko ob zanemarjanju zdravljenja pride do razjed na roženici ter celo do predrtja in izgube očesa. Antibiotiki, ki jih dajemo lokalno ali sistemsko, lahko okužbo pozdravijo.

Inkluzivni konjuktivitis je druga oblika konjuktivitisa, ki ga povzroči bakterija Chlamida trachomatis. Okužijo se lahko tako novorojenčki skozi porodni kanal ali odrasli z genitalnimi izločki, ki vsebujejo to bakterijo. Simptomatika je izrazita in se pojavi 5 do 14 dni po rojstvu novorojenčka. Pojavijo se resni znaki konjuktivitisa z oteklimi vekami. Iz oči se izloča lepljiv gnojni izcedek. Povečane so lahko tudi bezgavke v bližini ušesa. Bolezen prizadene roženico in povzroča motne predele ter rast žil. Takšne škode antibiotiki ne morejo popraviti, lahko pa okužbe preprečijo, če jih uporabimo dovolj zgodaj – preventivno. Pri novorojenčkih so po navadi okuženi obe očesi, pri odraslih le eno oko. Pri tovrstni okužbi je potrebno tudi zdravljenje matere okuženega otroka in polni partner okužene odrasle osebe.

Od okužb očesne veznice poznamo še Vernalni keratokunjuktivitis in Keratokonjuktivitis suhega očesa. Pri prvem gre za ponavljajoče se vnetje očesne veznice, ki lahko povzroči poškodbe na površini roženice. Pri slednjem pa gre za dolgotrajno pomanjkanje solz obeh očes, akr vodi v dehidracijo očesne veznice in roženice.

O teh dveh vrstah konjuktivitisa se bomo razpisali kdaj kasneje. Kadar imate vnete oči, pekoč občutek v očeh, srbenje, izcedke iz oči, obiščite zdravnika in poskrbite, da bodo vaše oči zdrave. Kot vedno pa za konec še, vsaj milijon krat prebran stavek, pazite nase, redno izvajajte telesno vadbo in kadar je le mogoče, si odpočite še živce, da ne boste pregoreli.

(vir slik: internet, google.com/pictures).

Jure Žnidarič