Nekategorizirano

UKC Maribor: Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo postal Klinika

 V UKC Maribor so na novinarski konferenci predstavili potek podelitve naziva KLINIKA Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo. O pomenu preimenovanja, ki prinaša tudi kakovostni premik pri obravnavi pacientov, so spregovorili: prof. dr. Vojko Flis, dr. med., direktor UKC Maribor, izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med., strokovni direktor UKC Maribor, doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., specialist otorinolaringologije, predstojnik ORL in MFK, doc. dr. Janez Rebol, dr. med., specialist otorinolaringologije, namestnik predstojnika ORL in MFK in  prim. doc. dr. Bogdan Čizmarević, dr. med., specialist otorinolaringologije, specialist maksilofacialne kirurgije.

Izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med., strokovni direktor UKC Maribor: »V UKC Maribor smo izjemno zadovoljni in ponosni ob pridobitvi naziva KLINIKA Oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo. Na to smo čakali več kot 10 let, vse od vzpostavitve kliničnega centra v naši ustanovi. To je dosežek, ki ni posledica delovanja zgolj današnje generacije, ampak tudi predhodnih generacij. Govorimo namreč o oddelku, ki v letošnjem letu obeležuje 100-letnico obstoja. Zahvaljujem se predstojniku doc. dr. Boštjanu Lanišniku, dr. med., ter njegovim sodelavcem, vsem zdravnikom, medicinskim sestram in drugemu osebju. Zahvala gre tudi predhodnikom sedanjega predstojnika, prim. doc. dr. Bogdanu Čizmareviću, dr. med, Antonu Mundi, dr. med. in prim. Dragu Kaniču, dr. med., ki so oddelek vodili v zadnjih 30 letih.

Pot do doseženega cilja pa seveda ni bila lahka. Kriteriji za pridobitev naziva KLINIKA, so izredno zahtevni. Potrebno je izpolniti kadrovske normative, tako na področju zaposlenih z doktoratom znanosti, kakor tudi habilitiranih učiteljev, ki jih je v zdajšnji generaciji zaposlenih na ORL kar nekaj. Eden izmed kriterijev so tudi materialne zmogljivosti, ki so potrebne za opravljanje dela – oprema, ki je v zadnjih letih na relativno visokem nivoju. Še dodatno pa smo za to poskrbeli z dodatnimi investicijami na tem področju. Omeniti velja mikroskop, ki je potreben pri vrhunskem delu, sistem za navigacijo in pa stolp, ki je potreben pri endoskopskih operacijah. Izpostaviti je potrebno tudi pogoje za opravljanje strokovnega dela – že omenjene dodatne pridobitve v zadnjih letih, gotovo pa tudi prostorske možnosti, ki omogočajo  tovrstno delo. Omeniti je potrebno tudi pogoje za opravljanje izobraževalnega dela. Sodelujemo namreč z Medicinsko fakulteto in kot povprej omenjeno, so številni zaposleni vpeti v izobraževalne procese pri študentih medicine in zdravstvene nege. Zelo velik poudarek pa je pri opravljanju znanstveno-raziskovalnega dela. Vsaka vloga za naziv Klinike se točkuje. Ob navedenih pogojih je potrebno izpolniti tudi pogoje na strokovnem, strokovno-organizacijskem, izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem delu. Vse navedeno se točkuje. Za pridobitev naziva klinike je potrebnih 3200 točk – na vsakem področju je potrebno doseči najmanj 800 točk. Naš oddelek za ORL je ob prijavi navedel reference, ki so bile priznane v vrednosti več kot 6000 točk, kar pomeni, da smo zahtevane normative presegli za dvakrat.«

 

Doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., predstojnik ORL: »Z veseljem sporočamo, da je julija 2019 Ministrstvo za zdravje Oddelku za ORL, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo, podelilo naziv KLINIKA, kar je najvišji strokovni naziv za bolnišnične oddelke. Pogoji za pridobitev so strogi in zajemajo ustrezno usposobljen visoko izobražen kader, materialne zmogljivosti, odprtost v mednarodni prostor in pogoje za opravljanje strokovnega in izobraževalnega, znanstveno raziskovalnega in organizacijskega dela.

Zgodovina oddelka sega v leto 1919, ko je bil v Mariboru ustanovljen skupni oddelek za ušesna in očesne bolezni. Kasneje sta se oddelka ločila, oddelek za otorinolaringologijo pa se je nato razvijal do današnjih dni. Tako so pri nastajanju klinike sodelovale številne generacije zdravnikov, medicinskih sester in sodelavcev v preteklosti in sedanjosti.

V tem trenutku pokrivamo za celotno severovzhodno Slovenijo vse glavne subspecialnosti otorinolaringologije: otologijo s pediatrično ORL, avdiologijo in vestibulologijo, foniatrijo, rinologijo in kirurgijo glave in vratu. V multidisciplinarnem pristopu z ostalimi oddelki/klinikami izvajajmo tudi kirurgijo lateralne in sprednje lobanjske baze. Na kliniki v letu dni hospitalno zdravimo in operiramo okoli 2500 bolnikov na 50 posteljah, ambulantno pa pregledamo več kot 35.000 bolnikov od tega 8.800 bolnikov v okviru urgentne ambulante. Izvajamo praktično vse posege v otorinolaringologiji, le bolnike z najredkejšo patologijo napotimo na zdravljenje v tujino.

Klinika ima močne povezave s tujimi inštitucijami, predvsem z Univerzo v Pittsburghu, Cape Townu, Philadelphii, Zagrebu. Zelo dobro sodelujemo tudi s Kliniko za otorinolaringologijo in drugimi klinikami v Ljubljani.

Vodilo klinike je bilo in ostaja sodelovanje tako med zaposlenimi kot tudi med strokami, saj le na ta način lahko zagotavljamo najboljšo oskrbo bolnikov in skrbimo za strokovno rast klinike.«

 

 

Doc. dr. Janez Rebol, dr. med., namestnik predstojnika ORL:

»Na oddelek sem prišel pred 30 leti. Že takrat je bil kolektiv oddelka napredno usmerjen, večina kolegov je specializacijo opravila v Zagrebu, ki je imel na področju otorinolaringologije bogato tradicijo. Mene je privlačila ušesna mikrokirurgija, ki sem jo lahko spoznaval najprej na podiplomskem študiju v Zagrebu.

Velik vtis name so napravila predavanja pokojnega profesorja Mirka Toša, ki je Maribor obiskal pred približno 30 leti. Bil je predstojnik klinike Gentofte v Kopenhagnu na Danskem in svetovno priznani otokirurg. Ob koncu svoje specializacije sem en mesec preživel na njegovi kliniki v Kopenhagnu, kar je odločilno vplivalo na mojo nadaljnjo profesionalno kariero. Omeniti velja, da je prof. Toš bil tudi prvi predstojnik katedre za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Do njegove upokojitve sem ga srečeval na konferencah v tujini.

Sicer je na oddelku prišlo pred približno 25 leti do menjave generacij in nova generacija specialistov je na svojih področjih opravila velike premike in približala delo evropskim standardom. Oddelek je vedno pestilo pomanjkanje zdravnikov, ker je bilo znano, da je delo zahtevno. Tudi na nivoju instrumentarija in opreme smo bili skromno opremljeni. Do edinega večjega premika je prišlo s selitvijo na sedanjo lokacijo, ko smo pridobili boljše razmere za delo.

Pri delu so nas vodili ideali. Čeprav nas je bilo malo, smo opravili vse rutinsko delo in v prostem času pisali članke in se izobraževali. Na področju otokirurgije (ušesne kirurgije) smo pred skoraj 25 leti pričeli operirati otosklerozo, ki jo že 10 let operiramo z laserjem. S tem se bistveno zmanjša pojav  vrtoglavice, ki lahko spremlja tak poseg. V sodelovanju z Oddelkom za nevrokirurgijo že 20 let izvajamo posege na stranski lobanjski bazi in določene posege izvajamo edini v Sloveniji. Pred 12 leti smo opravili prvo kohlearno implantacijo (vstavitev polžkovega vsadka) in dobro sodelujemo s Centrom za sluh in govor, kjer sledi rehabilitacija teh bolnikov.

Na splošno vidimo veliko vrednost v povezovanju tako med oddelki v UKC Maribor – predvsem z Oddelkom za nevrokirurgijo, kakor tudi s Centrom za sluh in govor ter tudi na nivoju Univerze. Želimo si, da bi status klinike obdržali. Vključevati se bodo morali mlajši zdravniki in se ukvarjati z znanstveno-raziskovalnim delom, pri katerem je pomemben dejavnik tudi oprema, ki jo je zaradi iztrošenosti potrebno zamenjati.«

Avtor fotografij je Rebeka Gerlič, UK.C Maribor

Mogoče vam bo všeč