TIHOTAPLJENJE LJUDI

Policijska uprava Celje:

»Uspešna kriminalistična preiskava celjskih kriminalistov zoper tihotapce ilegalnih migrantov je samo eden od ukrepov slovenske policije pri učinkovitem nadzoru državne meje«

Policija svetuje, da se državljani naj ne lotevajo in naj ne ukrepajo na svojo roko glede ilegalnih prehodov meje. To bodo preganjali in sankcionirali, državljane namreč!?

Na dobro obiskani novinarski konferenci, sklicani po včerajšnji koordinirani policijski akciji in po končanih aktivnostih, kjer je sodelovalo več kot 70 kriminalistov in policistov Policijske uprave Celje, so poročali o včerajšnjih zaključnih aktivnostih preiskave kriminalne združbe. Odvzeli so prostost sedmim osebam doma z območja Celja in Velenja, starim od 22 do 37 let, ki so se ukvarjali z nezakonitimi migracijami. Po opravljenih aktivnostih so štirje ostali v policijskem pridržanju in jih bomo predvidoma jutri privedli k preiskovalnemu sodniku.

S preiskavo so celjski kriminalisti začeli decembra lani. Osumljeni člani kriminalne združbe so v času od začetka preiskave do avgusta letos, v sodelovanju z več neidentificiranimi storilci z območja Slovenije ali tujine, organizirali in vodili del mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s prevažanjem ilegalnih migrantov iz Hrvaške, preko Slovenije v Italijo. Kriminalna združba je na tej relaciji prepeljala ali organizirala prevoze 279 oseb. 151 smo jih na območju Slovenije, Hrvaške in Italije identificirali. Večinoma je šlo za državljane Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Indije in Kitajske.

Kriminalna združba je za prevoznike uporabljala predvsem osebe s socialnega dna, pogosto tudi odvisnike od prepovedanih drog. Ilegalne migrante so prevažali v osebnih in kombiniranih vozilih, nekateri tudi brez vozniških dovoljenj ter z vozili tudi bežali pred policijo in s tem ogrožali življenja migrantov.

Zaradi suma storitve kaznivih dejanj Prepovedano prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) so kazensko ovadili 10 oseb, starih od 22 do 37 let, za 16 kaznivih dejanj.

Med preiskavo so ugotovili tudi, da so posamezni člani kriminalne združbe izvrševali kazniva dejanja še s področja prepovedanih drog. Preprodajali so predvsem drogo kokain, heroin in konopljo, zaradi česar jih bodo pet ovadili še zaradi sumov storitve kaznivih dejanj po zakonu: Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, 186 čl. KZ-1.

Če karikiramo, lahko povemo, da se podjetni kriminalci niso želeli vezati samo na en vir dohodka. Zato so se dodatno ukvarjali še z drugim »delom« ali drugače povedano, z izvrševanjem kaznivih dejanj s področja razpečevanja drog.

Dodali so še, da je bil eden od osumljencev ob prijetju oborožen s strelnim orožjem, pripravljenim za uporabo. Pri drugem pa je bilo strelno orožje najdeno na hišni preiskavi, kar kaže na to, da je šlo za resno in nevarno kriminalno združbo. Baze, oziroma točke v Celju, kjer so bili emigranti pripeljani na »aklimatizacijo« pred nadaljevanjem transporta, so na območju Lave in zgornjem delu naselja Otok. Skrivali so jih »klimatizrianih« garažah, še posebej »visoke« goste iz oddaljenih držav, ki bi v naslednjem obdobju popestrili rasno, genetsko in podjetniško oziroma gospodarsko sliko Evrope. Ne smemo pozabiti na tukaj zelo pomemben in zelo »zaželen« populacijski moment na katerega baje »stavi« vsa Evropa.

Letos so, kot pravijo na GPU, prijeli 273 tihotapcev ilegalnih migrantov, od katerih je bil zoper 223 odrejen pripor.

Slovenska policija v zadnjem obdobju zaznava povečanje problematike delovanja organiziranih kriminalnih združb pri nezakonitih migracijah na balkanski poti. V Sloveniji so pogosto kot sprovajalci prijeti državljani tretjih držav, ki so že pridobili status ali pa so v postopku pridobitve le-tega v državah EU. Pri prevozih z vozili običajno uporabljajo predhodnice, ki preverjajo morebitno prisotnost policije na načrtovani poti prevoza.

V preteklem obdobju je bilo zaznano tudi več primerov, ko so tihotapci ljudi s svojim brezkompromisnim ravnanjem (tako v postopkih s policisti, kot tudi z nevarno vožnjo in velikim številom migrantov v vozilih) ogrožali življenja migrantov. Tako lahko izpostavimo, da v zadnjem mesecu beležimo 6 primerov prijetih tihotapcev, ki so v kombiniranih vozilih prevažali vse od 31 pa do 47 nezakonitih migrantov.

Zaradi mednarodne narave preiskovanja kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1 je za uspešno preiskovanje ključno mednarodno sodelovanje z izmenjavo informacij in skupnimi preiskavami. Slovenska policija zato pri tem sodeluje tako s sosednjimi državami, kot tudi ostalimi državami, tako na bilateralni ravni, kot tudi na multilateralni ravni. Kriminalistična policija intenzivno sodeluje z agencijo Europol, pri čemer ima ključno vlogo pri posredovanju in vrednotenju informacij ter operativni podpori posameznih preiskav Evropski center za boj proti nedovoljenim migracija (EMSC), ki je bil ustanovljen pri Europolu.

Kriminalistična policija skladno povečano problematiko nezakonitih migracij prilagaja svoje delovanje, tudi z uvajanjem novih načinov dela. Na posameznih policijskih upravah so ustanovljene delovne skupine za preiskovanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika.

Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1 se je v obdobju od januarja do julija 2019 povečalo glede na lansko primerljivo obdobje za 45% (251/173). Najbolj, kar za 317%, se je povečalo število izvršitvenih oblik tihotapljenja v okviru kriminalne združbe po 6 odstavku 308 čl. KZ-1 (6). Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo. Porast za 64% je zabeležen tudi v okviru tihotapljenja zaradi premoženjske koristi po 3 odstavku 308 čl. KZ-1 (3)

Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. (iz 99 na 162).

Vse kar je tukaj napisano velja aposterioiri, kar pomeni ko nastane posledica in je vezano na proračun in multiplicira stroškovni moment. Glavni aspekt, ki državljane zanima, je preprečevanje pojava. Tega tukaj ni!

Slovenska policija je v celotnem letu 2018 obravnavala 153 dogodkov v katerih so bilo prijetih 218 sprovajalcev (kšeftarjev) oz. tihotapcev ljudi. V letošnjem letu do danes beleži 192 (76) dogodkov, kar pomeni 152% porast v primerjavi s primerljivim obdobjem lani. Policija je tako do 28. 8. 2019 obravnavala 192 primerov, v katerih je bilo prijetih 273 tihotapcev ljudi (246 tujcev ter 27 slovenskih državljanov) s 1.554 nezakonitimi migranti. Zoper 223 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor in »počitek, prehrana ter ostale »komoditete« na račun davkoplačevalcev.

Najbolj izstopa PU Koper, ki je obravnavala 76 dogodkov, v katerih je bilo prijetih 108 tihotapcev ljudi (102 tujcev in 6 slovenskih državljanov), pri čemer je bil zoper 86 oseb odrejen pripor. Sledi ji PU Novo mesto, ki je obravnavala 41 dogodkov, v katerih je bilo prijetih 55 tihotapcev ljudi (50 tujcev in 5 slovenskih državljanov), pri čemer je bil zoper 46 oseb odrejen pripor. PU Ljubljana je obravnavala 32 dogodkov, v katerih je bilo prijetih 47 tihotapcev ljudi (40 tujcev in 7 slovenskih državljanov), pri čemer je bil zoper 36 oseb odrejen pripor.

Nova oprema in kadrovska okrepitev, ki bo »zelo kmalu« v funkciji, bi naj še dodatno pomagala policistom pri delu na državni meji.

Slovenska policija se z množičnimi migracijami srečuje že od jeseni leta 2015. Od takrat jih z raznimi oblikami dela 24 urno na dan spremljajo in se jim nenehno prilagajajo. Rezultat, ki kaže, da je delo policije profesionalno, strokovno, zakonito in učinkovito, je letošnje odkritje že 273 oseb, ki so na nezakonit način sprovajale migrante na ozemlje Republike Slovenije. To kot pravijo na policiji sprovajalci so osebe počnejo kot kriminalno in v nasprotju z zakonom, za pridobitno dejavnost oziroma z namenom zaslužka. Če karikiramo do konca, teh lovijo in ulovijo. Predstavnike nevladnih organizacij in tistih ki nastavljajo pakete na mejo (z morebitno sledilno napravo) dovolijo do pridejo do končnega porabnika. Mnogokrat tudi prestavljajo brezplačen prevoz do nastanitvene točke. Nimam dognanje ali imajo tudi cvetlične šoke na mizah v prostorih kjer se zadržujejo.

Policija je celotnem območju Slovenije v obdobju od začetka leta 2019 do 26. 8. 2019 obravnavala 9.256 ilegalnih prehodov. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta
povečalo za 62,4 %, ko je bilo obravnavanih 5.700 ilegalnih prehodov, vendar smo na podlagi sporazuma o vračanju nezakonito prebivajočih oseb, hrvaškim varnostnim organom uspešno vrnili 6.223 oseb. Lani v istem obdobju 2.307. Najpogosteje državno mejo ilegalno prestopijo državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana.

Letos smo v istem obdobju sprejeli 3.255 izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito, lani 3.151. Policija se skladno s svojimi zmožnostmi trudi in izvaja vse z zakonom predvidene ukrepe, da bi omejila in preprečila nedovoljene migracije. Policija ilegalnim migrantom zagotavlja pravico do mednarodne zaščite, ugotavlja pa zlorabe postopkov mednarodne zaščite kot utečene prakse tihotapcev oseb.

Na bolj obremenjena območja pošiljajo kadrovsko pomoč policistov iz drugih policijskih enot in uprav, konjenike, vodnike službenih psov, pomožne policiste. Trenutno je v teku razpis za okoli 100 novih nadzornikov državne meje. Pri skupnem patruljiranju in varovanju državne meje nam pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Prihodnji teden bodo v varovanje državne meje vključili še dodatnih 15 pripadnikov Slovenske vojske, po 23. septembru 2019 pa še 20 vojakov.

Preden se je zadeva vpeljala se že nakazuje, da je to jalovo početje. Še bolj bode v oči, kar tudi sami ugotavljajo, da se ilegalni prehodi dogajajo izven območij kjer se nahajajo fizične ovire na meji, kot so zapornice, žičnate ograje in vrata na panelih.

V veliko pomoč pri usmerjanju nezakonitih migracij so nam začasne tehnične ovire, ki nezakonite migracije usmerjajo na pričakovana mesta prehoda, kjer jih lažje zaznavamo in prijemamo in v nadaljevanju izvedemo zakonske postopke z migranti. Policija pri nadzoru namenja še posebno pozornost tistim mestom na državni meji, kjer so zapornice na prehodnih mestih, ki so namenjene lokalnim upravičencem zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti (v posameznih primerih smo ugotavljali tudi odprte zapornice in poškodovane ključavnice, za kar sicer ne sumimo migrantov, vendar pripominjamo, da je meja na teh mestih kljub temu nadzirana) in tudi mestom, kjer so vrata v začasnih tehničnih ovirah (npr. za prehod divjadi). Ugotavljamo tudi, da so tihotapske poti na drugih območjih in ne na krajih, kjer so ta prehodna mesta oz. prehodi. Informacije so pa lahko zelo v nasprotju z stanjem na terenu kjer so zapornice lepo dvignjene ali pa panelna vrata odklenjena.

Izmenjava ključnih informacij v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja in s policijskimi atašeji je velikega pomena. Policija poudarja tudi zelo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki jih sprotno obveščajo o vseh sumljivih osebah in vozilih. Pri tem izpostavljajo, da ni nikakršne potrebe za samoorganiziranje občanov, vaške straže ipd., saj slovenska policija varuje državno mejo in nadzira območje. Še več, policija nasprotuje in obsoja ustanavljanje tako imenovanih vaških straž ali vard z namenom prevzemanja nalog državnih organov. Vsako nezakonito ravnanje bodo kot tako tudi obravnavali. Poudarjajo, da policija skrbno spremlja tovrstno problematiko in bo v vsakem takem primeru ukrepala v primeru obstoja kaznivih ravnanj.Policija izvaja vrsto ukrepov za preprečevanje ilegalnih migracij in jih bo skladno s pripravljenimi načrti v prihodnje po potrebi tudi stopnjevala. Sodelovanje lokalne skupnosti s policijo je ključnega pomena pri odkrivanju ilegalnih migracij.

Letos so na območju Policijske uprave Celje zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo obravnavali 204, lani v enakem obdobju 57 oseb. Povečanje so zabeležili predvsem v zadnjih treh mesecih, ko so obravnavali 173 nedovoljenih prehodov državne meje. Najbolj obremenjeno je območje Policijske postaje Rogaška Slatina. V tem obdobju so obravnavali tudi 37 tujcev, lani v enakem obdobju 25, ki so mejo prestopili skriti v tovornih vozilih in so jih obravnavali v notranjosti. Največ, 24, je bilo državljanov Afganistana. Na samih mejnih prehodih so pri skupni mejni kontroli, pri poskusu vstopa v Slovenijo, odkrili še 12 državljanov Afganistana, ki so bili skriti v tovornih vozilih. Postopke z njimi so prevzeli hrvaški varnostni organi.

Na mejnih prehodih so letos zavrnili vstop 51 osebam, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop, večina jih je državljanov Srbije in Bosne in Hercegovine. lani so vstop zavrnili 30 ljudem. Hrvaškim varnostnim organom so letos vrnili 137 tujcev, 38 državljanov Iraka, 29 državljanov Afganistana, 14 državljanov Pakistana in ostale. Za mednarodno zaščito je zaprosilo 84 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v Slovenijo in sicer 9 državljanov Afganistana, 14 državljanov Iraka, 8 državljanov Alžirije in ostali. Lani je za mednarodno zaščito zaprosilo 63 oseb.

Celje kot kraj, kjer se zadržujejo migranti, ki so pripeljani na nezakonit način, jih je »pridobilo« ne naravnost iz področja, ki ga kot PU ima v pristojnosti, ampak iz drugih policijskih uprav. Osebe, ki se ukvarjajo z kriminalno dejavnostjo, prevzamejo emigrante, jih nekaj časa nadzorujejo in z namenom pridobivanja premoženjske koristi peljejo ali posredujejo drugim posrednikom do končne destinacije, ki bi tem »novim« Evropejcem bila najbolj pisana na kožo. V slogu hi-tec jezika, na celjskem delujejo samo takšne združbe, ki ponujajo logistiko in know-how, tako imenovan najbolj čisti del »posla«.

Upajmo da v bodoče ne bo potrebno sklicevati takšnih tiskovnih konferenc s tako močnimi posadkami tudi zato, ker se delo in uspešnost področja notranjih zadev preverja na mestu morebitnih nevralgičnih točk in problemov, kjer nastajajo.