Suzana Lara Krause: SLS ima odličen program

Pogovarjali smo se s Suzano Laro Krause, članico ožjega vodstva SLS, ki se za naklonjenost volivcev na predčasnih parlamentarnih volitvah poteguje na Ptuju. 

Slab teden je do volitev, kakšni so občutki po prehojenih treh tednih predvolilne kampanje? 

V Slovenski ljudski stranki smo se na predvolilno kampanjo dobro pripravili, še preden se je začela. Izpeljali smo izobraževanja za kandidate, na katera smo vabili tudi župane in svetnike. S pomočjo strokovnjakov smo jih okrepili z novim znanjem, tako retoričnim kot terenskim. Praznovali smo 30-letnico predhodnice Slovenske ljudske stranke, Slovenske kmečke zveze, ki smo jo obeležili tako kot se spodobi z 21. taborom v Podpeči pri Brezovici, kjer se je zbralo okoli 3000 članov in podpornikov stranke. Vzdušje na tem velikem srečanju je bilo tako pozitivno, da nam je dalo nov zagon za tek naprej. Ker to kampanja je. Tek. Teči smo začeli v tistem trenutku, ko smo izpadli iz parlamenta. Po skoraj štirih letih gibanja smo prešli v šprint. Zato v uspeh Slovenske ljudske stranke ne dvomi.

SLS je pred štirimi leti ostala pred parlamentarnimi vrati, bo tokrat drugače?

Da je SLS ostala pred vrati parlamenta je škodilo bolj Sloveniji, kot SLS. Če pogledam nazaj se mi zdi, da smo to potrebovali. Da smo vmes nekako izgubili stik z ljudmi. Da smo izgubili stik z bazo, morda smo bili preveč prepričani sami vase. Ko se ladja potaplja, prve gredo podgane. Tako smo se tudi mi notranje prečistili, čeprav mi ta izraz ni preveč všeč, ne vem, katerega drugega bi uporabila. Ostali smo tisti, ki želimo delati. Za stranko in za Slovenijo. Tisti, ki jim je mar samo za titule, v izven parlamentarni stranki namreč nimajo česa dobiti. Precej smo se tudi pomladili – in sedaj smo ekipa z mlado močjo in tudi z modrostjo starejših ter z izkušnjami. Zato, kot že zgoraj povedano, ne dvomim v uspeh Slovenske ljudske stranke, ki je prva in prava izbira.

Čeprav čas “novih”obrazov, na katere “padajo” volivci, še ni mimo, imam vseeno občutek, da državljani in državljanke prisluhnejo vsebini programov, ki jih ponujajo politične stranke. S čim ste v SLS skušali prepričati volivce?

Pred kratkim sem na Facebooku zasledila grafiko, na kateri so na škatlici cigaret Gregor Virant, Miro Cerar in Marjan Šarec. Zraven je pisalo: »Popušili« ste prvič, »popušili« ste drugič ali boste res še tretjič? Tako nekako vsaj nekateri še razmišljajo. Novi obrazi niso problem, problem je to, da za seboj nimajo kadra. Nimajo primernih ljudi, ko pridejo na položaj potem nameščajo ministre z najkrajšimi staži. Nov obraz, za katerim stoji neka etablirana stranka, je dobrodošel. To je namreč edini način, da se presekajo dileme, ki so stare toliko, kot je stara Slovenija. Da se nehamo ukvarjati z domobranci in partizani in se raje zazremo naprej ter delamo za danes in za jutri. Ker to Slovenija potrebuje in to si Slovenci zaslužimo.

Slovenska ljudska stranka ima odličen program po mnenju mnogih strokovnjakov. S tem programom s tremi glavnimi poudarki, ki temeljijo na tem, da znamo gospodarno, sobivamo varno in delujemo lokalno.

Že marca ste pričeli s kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti. Menda je bil odziv s terena zelo dober, dobili ste kopico pripomb, predlogov, mnenj, uporabnih tudi za vsebino volilnega programa?

Res je, veliko predlogov smo dobili s terena. Večina je samo potrdila to, o čemer smo že prej govorili, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in podzakonskih aktov, da smo birokracijo zakomplicirali do skrajnosti in da so ljudje dobili občutek, da je mnogo izmed teh dokumentov napisanih samo zato, da uradniki upravičujejo svoj obstoj. Zakonodaja bi morala delovati kot križanka – na koncu bi moral priti do gesla. Slovenska zakonodaja je pa žal napisana tako, da en akt povozi drugega, da so ljudje zmedeni in da se ne znajdejo več; na drugi strani pa omogoča tistim, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike, da vedno najdejo luknjo in se izmažejo. Prav tako smo birokracijo mojstrsko pripeljali do te ravni, ko bi se naj podjetniki, kmetje in obrtniki s papirji ukvarjali več kot s samim delom na zemlji oziroma proizvodnjo ali prodajo. Ugotovili smo tudi, da je stanje revščine v Sloveniji veliko bolj alarmantno, kot to povedo statistični podatki.

 

Na srečanjih z volivci verjetno večkrat slišite, zakaj voliti vas, ko pa so vse stranke iste. Katere so vsebinske prednosti SLS, ki negirajo to posplošeno mnenje?

Ljudem ni za zameriti, da so razočarani nad politiko in nad strankami. Glede na to, da se je stanje v Sloveniji v zadnjih osmih letih precej poslabšalo na mnogih področjih, mi je tudi jasno, zakaj volilna udeležba pada. Vendarle se trudim vsakemu razložiti, da nismo vsi isti. Da je Slovenska ljudska stranka edini branik podeželja in kmetijstva. Da se zavedamo, da Slovenija ni samo Ljubljana. Da si bomo prizadevali za enakomeren razvoj Slovenije s poudarkom na podeželju, kjer živi več kot polovica prebivalstva. Tudi nas ni sram povedati, da mora v Sloveniji biti Slovenec na prvem mestu. Hitro sicer v tem nekateri prepoznajo sovražen govor, ki to ni. Slovenija bo lahko ohranila svojo suverenost samo tako, da bo dvignila raven narodne zavesti in da bo sposobna zaščititi svoje meje. Povsod drugje je to normalno, samo pri nas očitno ni. S Slovensko ljudsko stranko se bo to spremenilo. Tudi se zavedamo, da je poleg marsikatere druge nujno izpeljati tudi reformo šolstva. Da potrebujemo šolo, ki otrok ne bo izčrpavala z gomilo domačih nalog (ki jih v prvih treh razredih OŠ otroci niti ne morejo narediti sami, ampak z njimi sedijo starši), temveč jih bo pripravila na življenje. Na drugi strani pa tudi učitelji nimajo lahkega dela, kajti ministrstvo za šolstvo jim za nakup novih učbenikov ne odobri sredstev, založbe izdajajo nove delovne zvezke. Tako pride do nekompatibilnosti med delovnimi zvezki in učbeniki, učitelji pa v tej zmedi  in domnevni avtonomnosti ne zmorejo izbrati tistega, kar je boljše za učence. S tem pride do razlik med posameznimi šolami. Hkrati se s tem strošek šolanja za starše dviga v nebo, čeprav se radi pohvalimo, da je osnovno šolstvo brezplačno.

Na tem področju moramo narediti red in vrniti šoli možnost, da vzpodbuja kreativnost in samostojnost ter samozavedanje otrok, da se bodo po koncu osnovne šole sposobni odločiti za nadaljnjo izobraževalno pot, ki pa mora biti taka, da bodo po koncu šolanja zaposljivi. Nujno je treba uskladiti srednješolske in visokošolske programe s potrebami delovne sile na trgu. Zato bomo vzpodbujali sodelovanje z roko v roki šolskega sistema in gospodarstva.

Lokalne teme so verjetno v predvolilnem času v ospredju srečevanj s potencialnimi volivci. Ni morda prišel čas, da dokončamo proces regionalizacije države, da se iz centralizirane Slovenije, kjer se v Ljubljani odloča praktično o vsem, zlasti pa o evropskem denarju, ustanovijo pokrajine, ki bi prevzele del državnih pristojnosti?

Program Slovenske ljudske stranke v veliki meri temelji prav na tem. Na drugi stopnji samouprave, ki bi jo morali izpeljati že pred časom. Ni še prepozno. Vlada v odhajanju je bila neuspešna na področju pridobivanja sredstev iz EU za razvoj podeželja. Nobenega konkretnega razpisa, s katerim bi pomagali podeželskim občinam v zadnjih štirih letih, ni bilo. To se s Slovensko ljudsko stranko v koaliciji ne more zgoditi. Moram pa poudariti, da je program zastavljen tako, da prinaša denar bližje ljudem – prek pokrajin – hkrati pa za to ni predvidenega novega birokratskega aparata in novih služb v javni upravi.

 

Razmere v slovenskem zdravstvu se ne izboljšujejo. Področje sociale, pokojninska problematika…vse to so nevralgične točke slovenske realnosti. Kako  bi se lotili  v SLS  za izboljšanje razmer?

Slovensko zdravstvo je v tem trenutku samo precej bolno. V slovenskem zdravstvu ni premalo denarja saj 8,6 % BDP namenimo za zdravstvo, kar je več kot v večini precej bogatejših in bolj razvitih držav. Problem je pri odtekanju denarja. To je nekako tako, kot da v vrečo, ki ima na dnu luknjo, sipamo moko. Vsakič, ko vrečo premaknemo, je znova prazna. Zato smo v Slovenski ljudski stranki mnenja, da je potreben dober menedžment v zdravstvu, ki ga naj vodijo strokovnjaki in ne lobiji. Tako bo s tem denarjem možno odpraviti čakalne vrste pa tudi zdravnike in medicinske sestre bomo lahko spodobno plačali. Prav tako menimo, da je že čas, da bi v Sloveniji imeli več zavarovalnic, ki bi ponujale obvezno zdravstveno zavarovanje in to brez drobnega tiska.

Seveda je nujna tudi pokojninska reforma. Osnovo za izračun pokojnine je treba dvigniti na 80 % osnove plače, šele tako se bodo pokojnine za polno delovno dobo dvignile vsaj blizu praga revščine. Danes imamo 300.000 upokojencev pod pragom revščine in to je nedopustno. Vrniti moramo tudi ukradene državne ali po domače povedano kmečke pokojnine.

Demografska slika Slovenije je slaba, na enega upokojenca pripada 1,4 % delavno aktivnih. To se ne bo spremenilo čez noč, zato podpiramo uvedbo demografskega sklada. Lahko pa naredimo veliko, da ne bo prav dolgo tako in to prav z usklajevanjem šolskega sistema z gospodarstvom, da bodo mladi prej zaposljivi. Z znižanjem davkom na pred krizno raven, da bodo ljudje lahko več trošili in s tem dali nov zagon proizvodnji. S pospeševanjem razvoja malih in srednjih podjetij in kmetij, ki bodo prinesla nova delovna mesta. S pripravljenostjo na novo tehnologijo, v kateri bomo lahko zaposlovali ljudi, ki bodo ustvarjali večjo dodano vrednost na zaposlenega.

Slovenija do 3. junija in Slovenija po 3. juniju 2018?

Slovenija do 3. junija je krasna dežela, v kateri imamo tako morje kot gore, podzemne jame in krasne ravnine in hribovja. In takšna bo tudi po 3. juniju. V vsakem primeru bo sonce znova vzšlo in zašlo. Z gotovostjo lahko trdim, da bodo ulice in ceste manj okrašene s plakati, da na radijskih in televizijskih programih ne bo več političnih oglasov. Vse drugo je pa odvisno od volivcev. Tak tretji junij, ki bi si ga jaz želela, je visoka udeležba na volitvah, ki bi prinesla Sloveniji vlado za spremembe, vlado usmerjeno v prihodnost. Desnosredinsko vlado, ki je brez Slovenske ljudske stranke ne more biti. Glas za Slovensko ljudsko stranko je glas za prihodnost, oplemeniteno s tradicijo. Glas za Slovenijo, ki ji bomo s ponosom rekli moja dežela.

Boris Cipot