Starše: Projekt Evropa za državljane

Podravska občina Starše je bila pobudnik, pa tudi nosilec evropskega projekta Evropa za državljane, ki je povezal osem lokalnih skupnosti petih držav. Sklepno dejanje se je zgodila v Staršah, med drugim z več okroglimi mizami pod skupnim naslovom Razprava o prihodnosti EU na podeželju, v katerih so sodelovali predstavniki omenjenih osem lokalnih skupnosti. Na okrogli mizi o evroskepticizmu in prihodnosti mladih v EU sta se jim pridružila evropska poslanca dr. Milan Zver in dr. Igor Šoltes.

Dr. Milan Zver je opozoril, da je med mladimi v veliki meri prisoten evroskepticizem, kar lahko v prihodnosti negativno vpliva na stabilniost EU. “Pred šestimi leti, ko smo preživljali gospodarsko krizo in z njo povezano tudi socialno krizo, je bil evroskepticizem veliko bolj prisoten pri vseh generacijah, ne le med mladimi. S časom, ko so se pojavili drugi problemi, povezani z varnostjo, terorizmom, migrantsko krizo…se zdi Evropa veliko bolj povezana, padel pa je tudi delež tistih, ki so izražali skepso pred evropsko povezavo. O tem govorijo analize Eurostata, po katerih zaupanje v evropske inštitucije narašča. V povrečju je stopnja zaupanja državljanov v EU inštitucije višja kot je do nacionalnih parlamentov in izvršne oblasti.”

Ankete kažejo, da se dviguje tudi stopnja optimizma med evropskimi državljani, kar velja tudi za mlado populacijo. Seveda bi Milan Zver raje videl, da se zaupanje v EU inptitucije povečuje zaradi pozitivnih zgodb, ne pa zaradi migrantske krize, varnostnih vprašanj, skratka zaradi skupnih problemov, ki jih lahko ustrezno reši le evropska poltika. Eu ima ugodno gospodarsko rast, primerljivo z ZDA, je še dejal Zver, stopnja brezposelnosti je padla, tudi med mlado populacijo. “Še pred petimi leti smo imeli 5,5 milijona brezposelnih med mladimi, danes jih je le še 2,4 milijona. Za tako ugodne trende gre zahvala tudi evropskemu projektu za zmanjševanje brezposelnosti mladih.” Velko držav, članic EU, je ta denar dobro porabilo, Slovenija pri tem žal ni bila tako uspešna. 

Podatki zgovorno pričajo, da se EU prebija na gospodarskem in socialnem področju, na področju konkurenčnosti, zato bo lahko namenila več denarja tudi za višjo stopnjo varnosti. “EU si je zastavila štiri razvojne prioritete; večjo varnost, obramba, migracije in Erasmus+,” je dejal Milan Zver, ki je poročevalec EU parlamenta za projekt Erasmus +. In prav ta program,ki je namenjen mladim, bo v novi finančni perspektivi 2012 – 2027 deležen vsaj 30 milijard evrov, dvakrat več kot v tej perspektivi. 

Da se je vstop v evropsko družino leta 2004 Sloveniji splačal, je ugotovil dr. Igor Šoltes. V isti sapi pa dodal, da bi lahko članstvo v EU tudi veliko bolje izkoristili pri črpanju evropskih sredstev. Če smo že bili uspešni na področju kmetijstva, smo zato dosegli slabši izplen na področju prostora in okolja, priznava Šoltes. Kar smo zamudili v tej finančni perspektivi bo potrebno nadoknaditi v novi in prijaviti projekte s področja varovanja okolja.Zbrane je spomnil, da se mladi ne zavedajo, kako je bilo včasih, ko Slovenija še ni bila del evropske družine, ko so bile meje zaprte, potniki obsojeni na dolga čakanja pred mejnimi prehodi zaradi urejanja prestopov, ni bilo prostega pretoka blaga in storitev, ni bilo prostega pretoka delovne sile tudi mladim niso bila odprta vrata v tuje fakultete in univerze, kakor so danes. Pri tem je pohvalil izjemno vlogo projekta Erasmus +. Ob tem je dr. Šoltes spomnil, da bi morala v bodoče EU večjo pozornost nameniti tudi starejšim generacijam, kajti Evropa se stara in bi bilko morda modro razmisliti o jamstveni shemi za starejše, podobno tisti, ki je urejena za mlade.

Oba, dr. Milan Zver in dr. Igor Šoltes pa sta povdarila pomen dviga zavesti med mladimi o tem, kako pomembna je lahko njihova vloga pri evropskih volitvah, kajti glasujejo o svoji prihodnosti.