Slovo od včeraj in pogled k jutri,ki mora biti boljši!

Ob slovesu od leta 2020 smo prišli so spoznanja da je bilo tako. V letu pa 2021 da bo tako kot sme biti, pametno in racionalno za vse, brez trajnih  poškodb na vse okoli nas.

V   Sloveniji smo  z licem in obličjem spoznali prvega v političnega dezerterja v najvišjega Vladnega mesta. Odstopil  je kot predsednik vlade Republike Slovenije Marjan  Šarec, prej znan kot igralec, komik, vaški zabavljač, kričaški župan  in predvsem blefer in igralec do stopnje  do katere je lahko prišel.  V njemu znanem slogu z polno teatralnosti in socialistično  praznoglavim in slaboumnim besedičenjem, je vesoljni Sloveniji oznanil da se pač ne gre več, da ima preveč ovir na zamišljeni poti vladanja in je enostavno vrgel »puško v koruzo«. Ves čas pa je , kot se je dalo je imel to »puško« ali vladarsko žezlo brez streliva ali pa z slepimi naboji. Z vsem tem je v slabih dveh letih »oplemenitil« Slovenijo  temu primernimi izdelki v obliki zakonov, predpisov in postopkov ter vedenjskih različic taistih »vladarjev« in predpisovalcev  do te mere, da so pripeljal Slovenijo v slepo ulico in butnili v steno, zid, oviro za katero niso  našli čarobne besede »spusti me naprej«. Butati pa niso smeli več ker so imeli  od prej delno ali celo resno poškodovane »politične« možgane. Pač kot pravijo, skakanje v prazen bazen in  laganje  ali »dolgo se nismo videli, red nekaj dni pa sva res govorila po telefonu«, pač naredi svoje, posebej če nisi politični ali siceršnji Houdini.  Slika za v politične anale z  odhodom ter skrušeno držo nekdanjega PV  in dolgih obrazov koalicijskih partneric je nepozabna in za vselej arhivirana za vse bodoče »instant« politike in rokohitrske,  na hitro zbobnane skupine za vladanje v prid nekoga, ki niti ni volil, ki niti ni rabil voliti. Upajmo da je s tem neuspehom nastopil ali je vsaj blizu konec vseh tistih,  ki so do sedaj postavljali in odstavljali dežurnega »lauferja«(ali tekača v šahu) za lasne cilje in po lastni podobi. Posebej ali najbolj zaradi tega ker ji je tale zadnji takšen primerek celo prehitel in jih je dodatno osmešil pred njihovimi prijatelji doma in po svetu. Francozi bi temu rekli: »Grande blamage«

Kaj pa potem?

Naenkrat so se začeli  kompasi vrteti brez pravega smisla in logike. Zato ker ni bilo ne smisla in ne logike. Najdražji kitajski porcelan ali najljubša nam Slovenija sama od sebe ne more po inerciji funkcionirati. Preveč  političnih slonov v trgovini z porcelanom( beri državo) je bilo ki se niso mogli, zmogli ali enostavno se niso znali uglasiti, dogovoriti in porcelana celega ohraniti. Da  bo nesreča še večja, prav v tem času je trkala na vrata nesreča svetovnih razsežnosti v obliki epidemije. A odziva na trkanje pri nas ni bilo, pa ne zaradi »naglušnosti« odločevalcev ampak zaradi pomanjkanje  sluha in posluha ter veščine(bolj neznanje in nesamostojnosti odločanja)vladanja. Če nekaj ni  bilo na radarju odločevalskih  stricev, ni pomenilo da ni pravih ljudi za to.  Pokazalo se je da so bili pravi in kompetentni tukaj izven teh prej omenjenih radarjev. In hvala bogu, da jih je in da so bili pripravljeni za prevzem vajeti in vodenje  ter za ukrotitev  poblaznelega epidemičnega »konja«  ki je okužil vse okoli nas. Prejšnji ki je o tem odločal ali  bi moral odločati,  se je spravil v kot in »jokal« tako da ga naslednji niti ni  mogel vprašati kaj koristnega, v kolikor je bilo kaj koristnega za izvedeti. Janez Janša je v nekaj  dneh  sestavil vlado in prevzel vodenje države in vse kar seje moralo voditi  in ukrepati. Od  prvega dne je bilo vpeljano krizno vodenje, od prvega zasedanja Vlade in kabineta je bilo podrejeno obvladovanju stanja povzročenega  od covid 19  popravljanju zamujenega od inertnega in anemičnega predhodnika na mestu  PV. To kaše na to da sta se dve stranki iz prejšnje vladne sestave vključile v koalicijo in s tem v Vlado. Vsa vladna infrastruktura je   začela funkcionirati takoj v 14 dneh pa tudi postavitev okvirjev  vladanja na vseh segmentih. In hvala bogu pravočasno in uspešno.  

Je koga zmotilo to uspešno obvladovanje?

Da živimo v svetu kjer je uspeh za dobro vseh neuspeh za določene kroge v družbi velik neuspeh, ni tako nenavadno glede na poznavanje materiala iz katerega je družba sezidana oziroma narejena. To na primeru Slovenije velja še posebej. To je bilo za slutiti in počasi se  napovedovati že v drugi polovici aprila preteklega leta ko so se začeli pojavljati »zaskrbljeni« državljani ki so zelo dobro obvladovali »koritarske« logike oziroma logike po kateri morajo njihovi žepi imeti vedno zadosti žvenketajočih »soldov«, zato ker so oni intelektualna konjenica družbe.  Početje  reševanja države, državljank in državljanov  in obvladovanje epidemije ne dopušča  prednostnih list  in neenakega obravnavanja lastnih državljanov, so zelo kmalu prepoznali  bojazen »deprivilegiranosti« in poslabšanja njihovega statusa dežurnih modrecev v družbi. So začeli biti plat zvona( bolj  naglas zaradi slabih baterij slušnih aparatov) in razvijati posebno vejo »jamrologije«. Njihovo fizično počutje ni dopuščalo neko posebno še manj pa pestro gibalno udejstvovanje. Zato so angažirali svoj drugi »ešalon«v obliki vnukov, nečakov, nekdanjih študentov, in ostalo sceno postsocialističnega balasta in  pripadnikov vseh sort NVO za izvedbo desanta na demokracijo.  Prvi so bili kolesarji , ki so mimogrede bili njim najbližji ali njihovim  mestnim gverilskim idolom in 2 svetovne vojne ali  iz nekih drugih internacionalnih  gibanji z podobnimi sestavinami  kot jo imajo tukajšnji podaniki rdeče apokalipse. In je začelo potekati kolesarjenje po mestih kot vrsta upora zoper meglo ki jo sami ustvarjajo. Pomladanski čas je nakazoval njihove »ambicije« , sprva kot bolj za spremembe kasneje pa za padec Vlade, kasneje pa za destrukcijo. Ulično razbijaštvo je postal njihov modus. Spodbujevalec in naročnik je žele rezultat. Pomoč mednarodnega šljama,( srbskih  obskurnih uličnih demokratov ki onesnažujejo okolje v domačih logih) ter nekaj ostale zblojene  amorfne mase   z juga je bilo premalo da bi uspeli.  Tudi ulična »postavitev« v gatah ob nastopu zime ni najbolj pogumno početje posebej ne njih, glede na njihovo pomehkuženost in cmeravost. Preizkušeno nasilništvo  petega novembra in vztrajnost organih pregona  jim je dodobra razredčilo vrste. O ostalih krajih razen nekaj poskusov salonskih levičarjev in alter scene dveh štajerskih večjih  mest,  ni  posebej razburkalo prostor v katerem bi naredili politični in družbeni »dar-mar«. Komaj zaznavna sapica   se je ugasnila že pred začetkom jeseni, obenem pa osmešilo v njihovih lokalnih okoljih. To ni  niti skuha sliva, ne pa neka zdrava družbena alternativa.

 Še bolj pomembno je to da sama družba in okolje iz katerega izhajajo  in za katerega bi se naj zavzemali spoznava da so sami sebi namen.  Od običajnih »fint« da zbirajo denar za tega ali onega, pisanje manifestov, popisovanju zidov, vladnih poslopij ali  do groženj posameznim   političnim  akterjem ter ustrahovanja ali zasledovanja, so dosegli nasprotni učinek ali jim je bumerang  vrnil zelo resno in vsebinsko. Njihova početja so jih popolnoma razgalila in  preostalim državljanom enostavno ponudila sliko kaj pravzaprav počnejo in kaj njihova »plemenita« početja prinesejo meni kot državljanu za kar se odvajajo resna  davkoplačevalska sredstva  pobrana iz žuljev vsakega izmed resno in realno zaposlenih v družbi.  Na koncu tega njihovega nespametnega početja bodo ta kratko potegnili akterji sami  in dokazali da  del njihovega dela pravzaprav ni nobena duhovna , nematerialna  nadgradnja  ki jo pravzaprav potrebujem jaz, ti, mi, vi , oni. Nota bene. Nič več!

Jutri bo im mora biti!

Leto ki je za nami je dalo veliko drugačnih  junakov in osebnosti ki so bili in ostanejo temelj našega obstoja. Junakinj in junakov v  podobi zdravnikov in sester,  specialistov vseh vrst, pripadnikov civilne zaščite, psihologov, epidemiologov, anonimnih darovalcev vseh oblik  in vsemogočih vsebin. Vsi  z enim in edinim namenom, da so ljudje v času epidemije, ki se je zavlekla  v vse pore življenja in  spremenila človekov vsakdan, da lažje preživijo in doživijo svoj boljši jutri.  V tem  jutri,  ki se je začel, spadajo vsi iz   nabora odličnih osebnosti  iz vrst raznih strokovnih   teles in organov  oblasti , ki so pokazali da jim je mar za vsakega posameznika v tej naši ljubi Sloveniji. Od najnižjega uradnika do premierja  so ljudje ki so dali vse svoje kompetence znanja , čas da se to popravi stanje , ki nas je zateklo  in se še ga nismo otresli.  Daleč stran se morajo držati ekshibicionisti vseh vrst, posebej  pa  politični kameleoni  vseh vrst. Narod ni vedno masa za eksperimentiranje. Kdor tako misli,  to ni človek od naroda in za narod.  V letu ki ga bomo soustvarjali skupaj moramo pustiti pameti in srčnosti več, veliko več mesta za učinkovanje, da lahko   pridemo čim manj poškodovani iz  vsega tega nenavadnega, tektonsko premikajočega se sveta in življenja. Če nam to uspe, bo nam še marsikaj uspelo. 

Zato,  pri vsem tem kar bomo počeli v tem letu naj ima in mora imeti prednost  zdravje, pamet,znanje,  stroka, srčnost prizadevnost in ne sebičnost preračunljivost, požrešnost,  škodoželjnost ali zoperstavljanje vsemu in vsakogar zaradi lastne omejenosti in nesposobnosti. 

Iskreno delim upanje z vami da bomo iz tega boja zoper COVID 19 in vsega slabega in nekoristnega kar je privrelo na plano,  prišli kot zmagovalci  vsi tisti ki si to zmago želimo. 

Upam, da nas  je in bo v tem letu največ takšnih, ki si to zmago želimo!

Avtor: Vane T. Costa