Slovenski božični okraski

Slovensko predsedovanje so zaznamovali tudi ročno izdelani slovenski etnografski okraski, ki so krasili več božičnih dreves – od Vatikana do Bruslja in Strasbourga. Vse skupaj se je začelo lani, ko je Slovenija na Trgu svetega Petra v Vatikanu postavila slovensko božično drevo.

Slovenija je v Vatikan poslala 30 metrov visoko božično drevo iz kočevskih gozdov in poskrbela za njegovo okrasitev. Poleg tega je okrasila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od 1,5 metra do 6 metrov, ki so bile postavljene v uradnih prostorih.

Gozdovi v Sloveniji

Skoraj dve tretjini Slovenije prekrivajo gozdovi. Slovenija je na tretjem mestu po poraščenosti z gozdom v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko. Zelena je tako prevladujoča barva v Sloveniji, rečemo ji kar slovenska zelena. Država si s trajnostnim in večnamenskim gospodarjenjem prizadeva zagotoviti neprekinjeno, najboljše mogoče delovanje gozdov kot ekosistema, biotske združbe rastlin in živali, njihovih habitatov, ter trajnostno rabo in upravljanje gozdov kot pomembne naravne danosti. Slovensko gozdarstvo temelji na enem najbolj trajnostnih načinov gospodarjenja z gozdovi. Tudi drevesa, ki jih je Slovenija peljala v Vatikan, so imela certifikat FSC za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči promocijski dogodki so bili tudi dobra promocija Slovenije in so tako pripovedovali širšo zgodbo. Lani je našo državo, poleg dediščine gozdov in njihovega pomena za Slovenijo kot naravne danosti, predvsem v luči takratnega skorajšnjega prevzema predsedovanja Svetu Evropske unije in zaznamovanja 30. obletnice plebiscita, na katerem so se Slovenci decembra 1990 večinsko odločili za samostojno in neodvisno državo, predstavljajo še več zgodb.

Slovenski okraski

Poleg zelenega sporočila je kočevska smreka v svet ponesla tudi slovensko etnološko izročilo z okraski, ki smo jih izdelali posebej v ta namen. Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko, je pomagal poznavalec slovenske etnografske dediščine dr. Janez Bogataj. Osrednje božično drevo so tako krasili okraski v obliki šesterolista. To je eden od temeljnih elementov, ki so značilni za slovensko kulturno dediščino. Najpogosteje so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih  krilih, stranicah skrinj in podobno. Okras je izdelan iz lesa, kar je seveda razumljivo, saj je prav tako povezan s slovenskim človekom. Poleg zvezd repatic z zvezdo v obliki šesterolista so smreko krasile tudi same šesteroliste zvezde.

Okraski so se po praznikih vrnili v Slovenijo, kjer smo jih skrbno posušili in v duhu trajnosti shranili. Tako so letos krasili najprej božična drevesca v Bruslju na Slovenskem festivalu na Schumanovem trgu. Prav posebno sporočilo pa ima tudi božično drevo v Strasbourgu, ki stoji na trgu Evropa in so ga mestne oblasti v počastitev slovenskega predsedovanja Svetu EU namenile okrasitvi z okraski, ki so bili lani v Vatikanu. Tako so tudi božični okraski simbolno zaokrožili začetni in končni projekt slovenskega predsedovanja Svetu EU.

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/slovenski-bozicni-okraski/?utm_source=dsms-auto&utm_medium=email&utm_campaign=Slovenski+bo%u017ei%u010dni+okraski+