Slovenska škofovska konferenca
Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.
Predsednik SŠK in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Podpredsednik SŠK in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl
Člani SŠK
Člani Slovenske škofovske konference so:
- ordinariji oz. krajevni škofje:
- msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
- msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
- msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof,
- msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof,
- msgr. Andrej Glavan, novomeški škof in
- msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof.
- pomožna škofa:
- msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof in
- msgr. dr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof.
- upokojeni škofje:
- msgr. dr. Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof,
- msgr. dr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof in
- msgr. dr. Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof.
Nekdanji člani SŠK
- msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof,
- nj. em. kard. dr. Franc Rode, upokojeni ljubljanski nadškof.
Pokojni člani SŠK
- msgr. mag. Metod Pirih, upokojeni koprski škof,
- msgr. dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof,
- msgr. mag. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof,
- msgr. dr. Franc Perko, upokojeni beograjski nadškof.
Generalni tajnik SŠK
- p. dr. Tadej Strehovec OFM (2013 – )
Nekdanja generalna tajnika SŠK
- prof. dr. Anton Štrukelj (1993–2002)
- msgr. dr. Andrej Saje (2003–2013)
Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Za šestega predsednika je bil 31. julija 2013 izvoljen novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan do 23. marca 2017. Sedmi predsednik SŠK je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki so ga člani SŠK izvolili na 99. redni seji v Kopru in nastopi mandat 23. marca 2017 za dobo petih let.
Kratek zgodovinski opis
Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.
Slovenski škofje so opravili obisk ad limina apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008. Obisk ad limina je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež Pij X. (31. decembra 1909). Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter se predstaviti rimskemu papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve. Škofje so dolžni opraviti obisk ad limina vsakih pet let oz. kakor določi Sveti sedež.