Slovenija je orwelovska svinjska farma v primežu globoke države

Ura krute slovenske resnice, bi lahko rekli po koncu včerajšnjega pogovornega večera v Šentjurju pod naslovom Zakaj so parlamentarne preiskovalne komisije nevarne? Sogovorniki Jelka Godec in dr. Anže Logar, predsednika parlamentarnih preiskovalnih komisij ter mag. Rado Pezdir, ekonomist in strokovni sodelavec obeh preiskovalnih komisij, so postregli z dejstvi, ki si jih na začetku preiskovalnih aktivnosti niso niti mogli zamisliti. Komisiji sta skozi skrbno analitično delo razkrili celoten obseg prepletanja udbovskega kapitala, ki je prisoten v vseh porah slovenskega bančnega sistema in medicinskega sektorja, pa tudi medijev, kar dokazuje primer tednika Mladina. Slovensko orwelovsko svinjsko farmo omrežje globoke države še vedno obvladuje, saj je kapital, ki ga je Udba v času prejšnje propadle države, pa tudi v prvih letih po osamosvojitvi prekanalizirala na tuje, skozi tranzicijo vrača domov in prevzema gospodarske vajeti. 

V uvodu so spregovorili o onemogočanju dela preiskovalnih komisij in pritiskih, ki so jih bili v tem času deležni. Jelka Godec je dejala, da so se prvi pritiski začeli že pred ustanovitvijo njene preiskovalne komisije s strani odvetnika Mladine, ki je v primeru nadaljevanja obravnave te tematike zagrozil s tožbami. Nedavno pa je nekdanji minister Miklavčič v pismu izrazil svoje ogorčenje nad, po njegovi oceni, blatenjem preiskovalne komisije v zaključne poročilu, ki naj bi imelo za posledico celo obisk kriminalistov. A kot je poudarila Godčeva, poročilo še ni bilo poslano iz Državnega zbora, tako da obisk kriminalistov ne more biti posledica tega.  

Dr. Anže Logar se je dotaknil številnih poskusov oteževanja dela njegove preiskovalne komisije. Pogosto se je dogajalo sklicevanje izrednih sej Državnega zbora RS ravno v času, ko so bile že sklicana zaslišanja preiskovalne komisije. Podobno je bilo na dan zaslišanja predsednika republike, ko je predsednik DZ dr. Milan Brglez eno uro trajajočo izredno sejo sklical ravno v tistem času, s čimer je povzročil prekinitev neposrednega prenosa zaslišanja ravno, ko je to postalo zanimivo. Podobno nagajanje se nadaljuje tudi sedaj, ko želi Brglez izredno sejo za obravnavo končnega poročila sklicati za datum 26. 4., torej tik pred napovedanim razpustom parlamenta. Vse, da bi se pomen njenih zaključkov čim bolj zmanjšalo in razpravo v javnosti skrčilo.

Rado Pezdir je ocenil, da sta Jelka Godec in dr. Anže logar »opravila izjemno analitično delo. Poročili razkrivata stvari, ki jih nismo mogli niti slutiti.« Prepričan je, da se je pri delu preiskovalnih komisij razkril celoten obseg prepletanja udbovskega kapitala. V nadaljevanju je orisal neka osnovnih premis delovanje te globoke države: »Udbovski kapital se je selil v bančni sistem, predvsem v hčerinsko firmo NLB v Švici, to je NLB InterFinanz.« Pri preiskovanju nepravilnosti pri nabavi žilnih upornic je bilo nato ugotovljeno, da tukaj nastaja presečna množica iz istega miljeja kot je prišel udbovski NLB InterFinanz. Pojasnil je, da je leta 1951 s kapitalom SDV ustanovljen Safti leta 1990 ustanovil offshore firmo v Luksemburgu – firmo Proteus, ta je naredila Proteus Finanz v Zürichu, kar je prevzela NLB in iz tega naredila NLB InterFinanz. Hkrati pa so po njegovih besedah kraki tega luksemburškega offshore podjetja šli preko Kmečke banke do Mark Medicala, Mladine in še celega kupa slovenskih podjetij. »Izkazalo se je, da je ta SDV-jevska grupacija vdrla tako v slovenski bančni sistem kot medicinski sektor kot tudi na področje medijev, hkrati pa je bila nasilno prisotna v slovenski privatizaciji,« je bil jasen mag. Pezdir, ki pravi, da predvsem po zaslugi dr. Logarja in Godčeve vse to ni več urbana legenda, »ampak je jasno dokazano omrežje, ki se je čez tranzicijo vrnilo in je spet zagospodarilo v državi.«

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili nekaterih konkretnih ugotovitev. Jelka Godec je poudarila, da je UKC LJ v letih 2008 do 2010 nabavila za 2,5 milijona evrov žilnih opornic brez osnove v javnem razpisu, ob tem, da je meja za izvedbo javnega razpisa 20.000 evrov. Prav tako se je izkazalo, da v Ljubljani manjka okoli 130 stentov, kar ni zanemarljivo, če vemo, da smo za vsakega odšteli okoli 1000 evrov.

Sogovorniki so si bili edini, da bi celotna poročila preiskovalnih komisij, v katerih se obravnava upravljanje z javnim denarjem, morala biti javna. Na ta način bi ljudje dobili dejanski vpogled v konkretne dokaze. Dr. Anže Logar je dopolnil, da bo odprava bančne tajnosti za banke, ki smo jih sanirali z davkoplačevalskim denarjem, eden od prvih ukrepov vlade, v kateri bo imela odločilno vlogo SDS. Levica tudi s pomočjo paradržave oblasti ne da rada iz rok. Vse naredi, da je ne izpusti, a ena stvar je še bolj pomembna kot oblast: NLB. Zato Anže Logar pravi: Dokler bo NLB v državni lasti, bo denarnica za paradržavo odprta.

Jelka Godec je spregovorila o problemih nepreganjanja nezakonitosti v zdravstvu in izpostavila šefa specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki je po njeni oceni tam zato, da dogajanje ščiti, njegova ponovna potrditev za nov mandat na čelu SDT pa bi bila norčevanje iz države in državljanov.

In kaj je bistvena dodana vrednost parlamentarnih preiskovalnih komisij? Dr. Anže Logar odgovarja: »Preiskovalna komisija ima utemeljitev v ustavi, je resna zadeva in kaže predvsem na to, kako tisti, ki so zaslišani, razumejo demokratični sistem. Tisti, ki se »ne spomni«, ga očitno ne, to pa nam davkoplačevalcem pove, kakšne človek je to. Ta človek je nekoč vodil neko banko in ta človek je izkopal vsakemu od nas 2500 evrov, pa se za to ne čuti niti malo odgovornega. A je to človek kot vi, ali je to pokvarjen človek? Če je kaj, je to rezultat preiskovalne komisije. Da veste, da smo normalni ljudje in da obstajajo tisti, ki izkoriščajo normalne ljudi. Če je še pet let nazaj veljalo, da so to ugledni gospodje, ki jih je treba spoštovati in v njihove odločitve ne smemo dvomiti, danes veste, da to ni res. Da je treba spoštovati vas, ker ste vi s svojim delom ustvarili to državo, oni pa so se samo nekam »prisvaljkali« s pomočjo paradržave in kradli.«