Skupna prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti

Biotska raznovrstnost je bistvena za življenje. Narava nam zagotavlja hrano, zdravje in zdravila, surovine ter omogoča rekreacijo in dobro počutje. Zdrav ekosistem čisti zrak in vodo, ohranja podnebno ravnovesje, pretvarja odpadke v vire, zagotavlja ustrezne razmere za opraševanje, gnoji poljščine ter še veliko več.

Dobrine, ki nam jih nudi biotska raznovrstnost, so tako samoumevne in vsakdanje, da se jih večinoma niti ne zavedamo. Rastline zagotavljajo kisik in čistijo zrak, gozdovi in mokrišča čistijo in zadržujejo vodo ter tako preprečujejo poplave in sušo. Biotska raznovrstnost je tudi vir hrane, zdravilnih učinkovin, snovi in obnovljivih virov energije. Povečuje priljubljenost krajev, kamor hodimo na oddih in rekreacijo, ter je vir navdiha za raziskovalno in umetniško ustvarjanje.

Vse vrste na Zemlji sodelujejo pri preživetju in ohranjanju svojih ekosistemov

Žal se tako na svetovni in evropski ravni kot tudi v Sloveniji spoprijemamo z vse hitrejšim zmanjševanjem biotske raznovrstnosti, ki je v veliki meri posledica delovanja človeka. Svetovna populacija rastlinskih in živalskih vrst se je po podatkih Evropske komisije v zadnjih 40 letih zmanjšala za 60 odstotkov. Milijonu vrst grozi izumrtje. A vrste so nenadomestljive. Vrsta, ki izumre, je izgubljena za vse večne čase, skupaj z vsemi lastnostmi in povezavami, ki so se izoblikovale v dolgem času njenega razvoja. Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistemov sta med največjimi grožnjami, s katerimi se bo človeštvo spoprijemalo v prihodnjem desetletju (Poročilo o svetovnih tveganjih za leto 2020 – The Global Risks Report 2020). Ogrožata temelje našega gospodarstva in preživetja. Stroški neukrepanja so izjemno visoki in nenehno rastejo (Biotska raznovrstnost: finančni, gospodarski in poslovni razlogi za ukrepanje – Biodiversity: Finance and the Economic and Business Case for Action).

Voditi z zgledom pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti

Po podpisu Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 1992 je ohranjanje biotske raznovrstnosti postala ena od prednostnih nalog mednarodne skupnosti. Uradne strokovne institucije vse glasneje opozarjajo na krizo biotske raznovrstnosti, zato vedno več držav (zlasti v razvitem svetu) opozarja na nujnost sprejetja velikopoteznih ciljev na svetovni ravni po letu 2020.

Evropska komisija je v letu 2020 sprejela Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, obnovo narave pa postavila v središče načrta EU za oživitev gospodarstva zaradi pandemije covida-19. Namen je zagotoviti okrevanje evropske biotske raznovrstnosti do leta 2030 v korist ljudi, planeta, podnebja in našega gospodarstva v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Učinkovito izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost je tudi med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja. Slovenija si želi njegovo uresničevanje čim bolje izkoristiti za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, ki bo spodbujal ustvarjanje delovnih mest, odpornost naših družb in zdravje našega okolja. Zavedamo se, da sta izguba biotske raznovrstnosti in podnebna kriza soodvisni ter vplivata na kakovost življenja nas vseh. Povezani pa nista samo krizi, ampak tudi rešitve zanju. Narava in rešitve, temelječe na naravi, so ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam.

Med ključnimi prednostnimi nalogami EU, navedena je tudi v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter sklepih Sveta (december 2019, oktober 2020), je voditi z zgledom pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti. V okviru slovenskega predsedovanja je priložnost, da Evropska unija pokaže vodilno vlogo pri pripravah svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Od 23. avgusta do 3. septembra 2021 poteka tretje srečanje delovne skupine odprtega tipa (OEWG-3, Open ended working group), ki je namenjeno uvodnim pogajanjem za pripravo svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 (post 2020 Global Biodiversity Framework). Sprejetje okvira z dolgoročnimi cilji biotske raznovrstnosti do leta 2050 je predvideno na zasedanju pogodbenic konvencije o ustavitvi izgube biotske raznovrstnostnosti do leta 2030 v letu 2022.

Slovenija in biotska raznovrstnost

Slovenija sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Na ozemlju države živi približno 26.000 vrst živih bitij, ocene številčnosti vseh morebitnih vrst se gibljejo od 45.000 do 120.000. Od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope. Med drugim se Slovenija ponaša z eno največjih podzemeljskih biotskih pestrosti s kar 200 vodnimi in 150 kopenskimi vrstami.

Številne vrste ogrožajo predvsem spremembe habitata, zato jih tudi v Sloveniji poskušamo zavarovati. V Sloveniji ima status naravne vrednote 14.901 del narave, od tega je 8382 podzemnih jam. Več kot tretjina ozemlja spada v območje Natura 2000. Veselimo se tudi uspehov, kot je ponovna prisotnost prej iztrebljenih risa in bobra, imamo eno večjih populacij rjavega medveda v Evropi, s svetovnim dnevom čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili na pobudo Slovenije, pa si še posebej aktivno prizadevamo za ohranitev teh pomembnih opraševalk, od katerih je odvisna kar tretjina svetovne pridelave hrane.

 

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/skupna-prizadevanja-za-ohranjanje-biotske-raznovrstnosti/?utm_source=dsms-auto&utm_medium=email&utm_campaign=Skupna+prizadevanja+za+ohranjanje+biotske+raznovrstnosti