Sezonsko delo. Zaradi koronavirusa meje zaprte za sezonce iz tujine, dober odziv na poziv Ministrstva za kmaetijstvo
Pričenja se čas opravil v kmetijstvu, kjer je zaradi narave dela potrebno veliko pridnih rok. Koronavirus je posegel tudi v vsakoletno prakso pri najemanju tuje delovne sile. Hmeljišča so bila v preteklsoti polna sezoncev iz Romunije, Moldavije in drugih vzhodnih držav. Zaradi zaprtih meja in obvezne karantene so se slovenski delodajalci, kmetijska podjetja in zasebne kmetije usmerili k domači delovni sili. V tem duhu se je oglasila kminstruca za kmetijstvo aleksandra Pivec pozvalo ljudi v Sloveniji, da priskočijo na pomoč kmetom.
Odziv je dober, menda je interes za delo pokazalo okoli 500 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni ter zaposleni, ki bi želeli pomagati. Tudi v pokrajini ob Muri bodo v naslednjih tednih potrebovali vsaj stotnijo parov pridnih rok. Največ Pan-Vita v nasadih jagod, špargljev, nasadih s povrtnino.
V uradnem listu je začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Za tiste, ki so brez zaposlitve, so sezonska dela v kmetijstvu lahko priložnost za dodatni zaslužek, saj jim bo država omogočila zaslužek do 400 evrov na mesec, kar ne bo vplivalo na zneske njihovih nadomestil.
VIDEO: Kakšen je interes med brezposelnimi, delavci na čakanju, prejemniki socialne pomoči in drugih pa v pogovoru s Stanislavo Perčič, direktorico Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti in Brankom Viragom, direktorjem Panvita Kmetijstvo: