SDS za korenite posege na področju infrastrukture in urejanja prostora
“Zavedamo se, da urejena infrastruktura na področju prometa predstavlja podporo gospodarstvu in mobilnosti prebivalstva. Njena prenova in nadgradnja morata potekati načrtovano in gospodarno,” so v programu za področje infrastrukture in prostora zapisali v SDS.
Na podlagi Strategije razvoja prometa in Nacionalnega programa razvoja prometa v RS bo pripravljen operativni načrt izvedbe. Vzporedno bodo preverjene posamezne umestitve infrastrukture na področju prometa v prostor (posodobitev oz. gradnja novih cestnih povezav – 3. razvojna os; gradnja obvoznic; rekonstrukcije in prenove državnih cest; izvedba prometnih ukrepov za boljšo pretočnost prometa na najbolj obremenjenih odsekih; pospešitev nadgradnje najbolj prometne AC povezave proti Primorski v šestpasovnico; preveritev umestitve 2. tira oz. nove proge Divača Koper; preverba smotrnosti dveh koridorjev na področju nadaljevanja obalne hitre ceste in povezave do Hrvaške; …).
Pospešili bomo modernizacije in novogradnje železniške infrastrukture na obeh koridorjih, prednostno na t. i. V. koridorju. Uredili bomo železniška postajališča, prednostno železniško in avtobusno postajo Ljubljana.
Glede nove proge Divača-Koper (t. i. 2. tir) bo najkasneje v šestih mesecih po prisegi vlade izbrana cenovno najbolj optimalna variante dvotirne proge in pripravljen predloga modernizacije na ostalem delu koridorja, spremenjen DPN, gradnja bo trajala največ štiri leta, na delu trase, kjer ni potreben DPN, se bo gradnja pričela takoj po potrditvi najbolj optimalne variante.
Sprejeli bomo dopolnitev Zakona o zagotavljanju sredstev za razvoj prometne infrastrukture tako, da bodo poleg obstoječih finančnih virov uvedeni dodatni finančni viri.
Vzpostavili bomo nacionalnega upravljavca javnega potniškega prometa in prenovili subvencioniranje javnega potniškega prometa; nujna naloga bo uskladitev voznih redov s ciljem čim boljše dostopnosti storitev za uporabnike; razširitev uporabe enotne vozovnice in nadgradnja sistema z uporabo različnih prevoznih sredstev (vlak-avtobus-taxi).
Uvedli bomo javni potniški promet po morju med obalnimi mesti (Ankaran-Koper-Izola-Piran) ter vključili dostavne žičnice v sistem JPP. Zavzeli se bomo za krepitev letalskega prometa in zagotovitev pogojev za širitev letališča Portorož.
Ohranili bomo sistem vinjet in jih digitalizirali, odpravili nalepke, saj so vinjete dobra rešitev – prijazna do stalnih uporabnikov AC in sprejemljiva za občasne uporabnike. Slovenija kot majhna in tranzitno prehodna država mora ohraniti sedanji sistem cestnine za vozila do 3.500 kg. Potreben je samo posodobitve in elektronskega nadzora.
Prepolovili bomo stroške za prvo pridobitev vozniškega izpita, uvedli dodatne vzpodbude za vse mlade, ki vstopijo v sistem opravljanja vozniškega izpita s 16. letom starosti.
Odpravili bomo nepotrebne postopke pri registraciji vozil in motorjev (odprava registracije koles s pomožnim motorjem); nadomestilo za uporabo cest se plača po dneh (ne po mesecih); znižanje obremenitev za občasno registrirana vozila).
Nujna je racionalizacija in poenostavitev postopkov za postavitev prometne in neprometne signalizacije.
Pomembni bodo tudi vsi ostali ukrepi, ki bodo izboljšali in pocenili delovanje ministrstva, organov v sestavi in družb s področja prometne infrastrukture.
Ugotavljamo, da ima Slovenija eno najbolj rigidnih zakonodaj na področju varovanja okolja in prostora v okviru EU. Za nas je prostor dobrina, ki je omejena, zato jo je potrebno na pameten način varovati, na drugi strani pa omogočati urbanizacijo tako, da se dviguje kvaliteta njegove izrabe.
Prenovili bomo gradbeno in prostorsko zakonodajo. Namesto številnih zakonov bo normativna ureditev strnjena v dveh predpisih, ki bosta določala umestitev v prostor in gradnjo objektov. Istočasno bo, preko prehodnega obdobja dveh let, urejen problem nedovoljenih in neskladnih gradenj z njihovo umestitvijo v prostor ter legalizacijo oziroma dosledno odstranitvijo v primerih, ko legalizacija ne bo mogoča. Nova zakonska ureditev bo odpravila nepregleden sistem soglasodajalcev z večjo vlogo ministrstva, ki je pristojno in odgovorno za prostorsko politiko.
Odpravili bomo nepregleden in preveč kompliciran sistem vrste objektov za gradnjo. O gradbenem dovoljenju bo odločitev sprejeta najkasneje v 30 dneh po vložitvi vloge, ne glede na vrsto objekta.
Izboljšali bomo pravno varnost investitorjev. Tudi v primeru manjših gradenj uvesti sistem priglasitve (brez nepotrebnega administriranja). V veliko primerih si je namreč gradbena inšpekcija drugače razlagala zakon kot pristojno ministrstvo. Skrajšali čas prostorskega načrtovanja, tako na lokalni, kot na državni ravni.
Spremenili bomo pristop k prostorskemu načrtovanje na nivoju države in občin. Država in občine naj bo v pomoč, ne v oviro.
Preverili bomo vse sprejete DPN in jih spremenili tam, kjer so zaradi časovne distance in spremenjenih okoliščin postali neuresničljivi.
Naša stanovanjska politika bo usmerjena v zagotavljanje možnosti, da vsak pride do primernega stanovanja zase in za svojo družino.
Dali bomo podporo stanovanjskemu varčevanju in mladim družinam pri ureditvi stanovanjskega vprašanja.
Mladim družinam omogočiti najem stanovanja z možnostjo kasnejšega odkupa, pri čemer se bodo plačila najemnine v takem primeru odštele od kupnine za stanovanje.
Del stroškov najema stanovanja bomo povrnili preko stanovanjskega dodatka.
Sprejeli bomo tudi vse ostale ukrepe, ki bodo omogočili gradnjo stanovanj z namenom kasnejše oddaje in ukrepi, ki bodo oživili najemni trg stanovanj v celoti.