Moč je v mladih, da lahko spremenijo stvari na bolje

Pred vrati so predčasne parlamentarne volitve.  Kdaj točno, a zadnjo nedeljo maja li prvo nedeljo junija, bo prihodnji teden sporočil predsednik RS Borut Pahor. Bodo pa tokratne volitve zaznamovale tudi vsebine, povezane z mladimi in njihovo problematiko, šolanje, službe, stanovanjska problematika. Na katerih  vsebinah, povezanih z mladimi,  bi se morala lomiti kopja na soočenjih političnih strank je bilo uvodno vprašanje v pogovoru s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Tinom Kamplom. Da je v političnem prostoru, kar se problematike mladih tiče, vse preveč krat huda megla, je priznal Tin Kampl.  »Seveda si mladi in mladinske organizacije, povezane v MSS želimo, da bi bil pogled na reševanje problematike bolj jasen.«

Ker se v slovenski javnosti bolj malo govori in piše o delu Mladinskega sveta Slovenije, nam je Tin Kampl postregel z nekaj podatki iz »osebne izkaznice« MSS. »MSS je krovna nacionalna mladinska organizacija. Smo prvi zagovornik pravic mladih, kar nam konec koncev zagotavlja tudi zakonodaja o javnem interesu v mladinskem sektorju in pa zakon o mladinskih svetih. Ustanovljeni smo bili leta 1990, kar pomeni, da je za nami že kar lepa »kilometrina.« V teh letih smo se izgradili v verodostojnega in kompetentnega sogovornika na strani civilne družbe, ki zagovarja interese mladih. V MSS je povezana paleta različnih organizacij, od političnih podmladkov, do nevladnih mladinskih organizacij. Pomeni, da združujemo organizacije ne glede na njihovo versko, politično ali družbeno opredelitev. Ta raznolikost organizacij, povezanih v MSS, nas bogati in daje dodatno verodostojnost v dialogu z državo. Seveda je usklajevanje zahtevalo kar precej naporov, tudi kompromisov, da na zunaj nastopamo kot MSS.«

MSS je zakonsko finansiran iz proračunskih virov. Ali je zaradi tega pogajalska moč MSS kaj slabša oziroma ali jih na državnih in paradržavnih ustanovah in uradih zaradi tega odpravijo že pri vhodnih vratih, čeprav nanje potrkajo z povsem konkretnimi problemi mlade generacije? Tin Kampl je seveda prikimal, da je MSS na državnih jaslih, vendar zaradi zakona o mladinskih svetih in zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju v dialogu z vladnimi organi in službami niso v podrejenem položaju. Sicer pa je tudi Slovenija zavezana evropskim standardom odnosa do organizacij, ki zagovarjajo interes mlade generacije. »Bom kar po mizi potrkal, da nam ta položaj, ki je zagotovljen skozi zakone in EU standardi, omogoča neodvisno delovanje. Definitivno pa moramo biti pri naših »zagovorniških« akcijah dovolj previdni zaradi odgovornosi, ki jo imamo do mladih, zato se tudi skušamo čim bolj izogniti poseganju v dnevno politiko.«

Se zgodi, da pri kakšnem ministru ali državnem sekretarju, pri katerem iščejo posluh za konkreten problem mladih, doživijo odgovor; »ali vam ni dovolj, da vas plačujemo iz državnega proračuna?!« Povsem odvisno, na katera vrata potrkajo, pravi Tin Kampl. »Odvisno od posameznih ministrstev. Z nekaterimi imamo oblikovan izjemno dober partnerski odnos, jemljejo nas kot enakopravne in enakovredne v dialogu,  kar pomeni, da se bodo odzvali na naša povabila ali pa v določenih primerih nas ministrstva sama pokličejo in pobarajo za naše mnenje, morda postrežemo z rešitvijo. Seveda so ti primeri preredki, želeli bi si, da bi jih bilo več. Seveda se zavedamo, da moramo ta odnos graditi z vaskim posamičnim odločevalcem, torej ministrstvi in drugimi organi. » Da so nekatera ministrstva, s katerimi jim še ni uspelo spostaviti tak odnos, vendar, ko pomahajo z zakonom o mladinskih svetih, se jim vtrata vseeno odprejo. »Je pa to oblikovanje partnerstev ministrstvi, tudi s poslanci v Državnem zboru, vedno odvisno od posameznega mandata. Vsaka sprememba oblasti prinaša nove odnose.«

V kolikšni meri mladi čutijo učinke delovanja MSS, je bilo naslednje vprašanje Tinu Kamplu. »Menim, da mladi poznajo in tudi čutijo delovanje MSS, po eni strani na razvojnem sektorju, kjer se borijo za mladinske organizacije, da je zagotovljeno ustrezno podporno okolje, financiranje. Po drugi strani se

že čuti delovanje MSS na področju zaposlovanja mladih, v času najhujše krize je bila uvedena je shema jamstva za mlade, s katerim bi mladim olajšalui učinkovit prehod na trg dela. Če MSS ne bi vztrajal na oblikovanju sheme za mlade, bi bila ta uvedena krepko pozneje, seveda na škodo mladih. V MSS si seveda želimo, da bi se hitreje reševala stanovanjska problematika mladih, smo pa uspeli mlade uvrstiti kot prioritetno skupino v nacionalni stanovanjski program.«Čeprav je MSS krovna organizacija mlade generacije še vedno nima položaja enakopravnega partnerja v socialnem dialogu, v katerega so vključeni sindikati in  delodajalci? »Žal, za nas za enkrat še ni prostora za pogajalsko mizo socialnih partnerjev, ki se odvija unotraj Ekonomsko socialnega sveta. Na to v MSS opozarjamo že kar nekaj let, ker želimo postati enakovreden partner v socialnem dialogu. Tudi zato, ker je v izjemnem porastu vse več prekarnih oblik zaposlovanja, kar vpliva na položaj mladih in njihovo osamosvajanje od starševskega družinskega gnezda. Menimo, da lahko le mi učinkovito  zagovarjamo izzive, s katerimi se srečujejo  mladi. Če sindikati zagovarjajo interese zaposlenih, je naloga MSS da zagovarja interese mladih, vpetih v izkoriščevalsko prekarno zaposlitev.«

V MSS sedijo mladi vseh političnih opcij. Zato samo po sebi umevno vprašanje o dialogu. Je strpen, konstrukiven? »Ne poznamo prerekanj levo in desno, imamo konstruktuiven odnos, ki se vrti okoli prihodnosti. Zato včasih,ko gledamo, kakšen odnos imajo starejši v politiki, se sprašujemo, zakaj tega ne morejo preseči, kar nam v okviru MSS uspeva.« Tina Kampla sem spomnil na večkrat izrečeno opazko, da je MSS inkubator mladih politikov, ki se nikoli ne bodo srečali z realnim delom, temveč jim bo Mladinski svet le prva stopnica v poklicno politiko. »Lahko ja, lahko pa tudi ne,« je bil kratek Tin Kampl. »Res je, da si v teh procesih marsikateri pridobi dovolj izkušenj, da krene po poti poklicnega politika. V tem ne vidim nič slabega, saj skozi MSS dobimo izkušnje o tem, kako poteka dialog v politiki, kar seveda olajša prehod v poklicne politične vode. Bolje to, kakor pa gledati obraze, ki so prišli v politiko brez slehernih izkušenj in se v njej ne znajdejo.« Da so kompetence in znanje, ki si jih mladi pridobijo z delovanjem v MSS ali drugih mladinskih organizacijah, neprecenljive tudi izven politične sfere, dodaja Tin Kampl.

Celoten intervju s Tinom Kamplom v okviru pogovorne oddaje Sreda v sredo  si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.