SDS vložila predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji novinarski konferenci predstavila predlog zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek. »Spreminjamo dve določili, in sicer se prva nanaša na zavarovance, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih in so sedaj v neenakem položaju napram tistim, katerim se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga sprememba pa se nanaša na nekdanje kmečke zavarovance, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, pa jim je danes priznana višina za nižji obseg pravic,«je poglavitne rešitve predloga novele zakona uvodoma pojasnila poslanka.

Suzana Lep Šimenko je v nadaljevanju dejala, da so poslanke in poslanci v začetku novembra na seji Državnega zbora soglasno sprejeli spremembo zakona, ki se nanaša na prostovoljno zavarovanje pred obdobjem 31.12.2012. »Takrat so vse stranke to pobudo podprle, kar pomeni, da se z začetkom leta 2018 upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 40 in 60 let pokojninske dobe brez dokupa. Vsi tisti, katerim je bila med 31.12.2012 do danes odmerjena pokojnina, pa bodo lahko zaprosili za novo odmero pokojnine, kjer si jim bo prostovoljno pokojninsko zavarovanje tudi upoštevalo. Takšna rešitev zakonodaje  naj bi se nanašala na 1000 oseb,« je novembrsko odločitev Državnega zbora komentirala poslanka in dodala, da je omenjena rešitev v zakonodaji dobra, vendar pa nepravična v delu, kjer izključuje tiste, ki so pokojninsko dobo dokupili iz naslova študija, vojaškega roka in podobno. »Teh zavarovancev je okoli 56.000,« je povedala poslanka in dodala, da smo v SDS v novembru skušali to nepravičnost odpraviti z ustreznim amandmajem, ki pa ni prejel podpore drugih strank.

»Ker ne vidimo logične razlage, zakaj bi imela pokojninska doba, pridobljena na osnovi prostovoljnega zavarovanja boljši status od pokojninske dobe, ki je bila dejansko dokupljena na enak način, torej v skladu s takrat veljavno zakonodajo in ko so za oboje bili vplačani prispevki, smo se odločili, da vložimo novelo zakona,« je dejala  poslanka in dodala, da so ti, ki so pokojninsko dobo dokupili v večini plačevali višje prispevke, ker se je za osnovo vzela njihova povprečna plača v preteklem koledarskem letu, ko so dali zahtevo za dokup. »Tako ocenjujemo, da je rešitev kot jo predlagamo, nujno potrebno sprejeti in dati na isti imenovalec tiste, ki so bili prostovoljno zavarovani kot tudi tiste, ki so dobo dokupili do 31.12.2012,« je poudarila poslanka

Druga rešitev v noveli zakona, ki jo predlagamo, pa se nanaša na zavarovance iz naslova kmetijske dejavnosti. »ZPIZ, ki je bil sprejet 1983, je v 10. In 11. členu določal zavarovanje za kmete in člane kmečkih gospodinjstev. Tako so se obvezno lahko zavarovali kmetje in člani njihovih gospodinjstev, ki so se ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim in glavnim poklicem in so imeli po takratni zakonodaji takoimenovano lastnost združenega kmeta. Takrat smo imeli dve administrativni definiciji – združene kmete in ostale. Vsi, ki so opravljali kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic, so se lahko obvezno zavarovali od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo,« je povedala poslanka in dodala, da je na področju teh pokojnin sporno priznanje pravic. »Zaradi dveh različnih administrativnih poimenovanj, danes ni pomembno vplačilo prispevkov, ampak to, ali je nekdo zavarovan kot združeni kmet ali kot drugi kmet. Zato predlagamo, da se izenači obseg pravic glede na višino vplačanih prispevkov in ne glede na neko administrativno kategorizacijo zavezancev,« je povedala poslanka. Dodala je, da smo v poslanski skupini SDS opazili ti dve nepravični situaciji, ki  vplivajo na nižje pokojnine nekaterih in ki jih s predlogom zakona želimo popraviti.  »Pričakujemo pa podporo ostalih poslanskih skupin, da skupaj odpravimo krivice in diskriminatorna ravnanja,« je še dejala poslanka.

Ob tem je še dejala, da bi, v kolikor bi bile rešitve iz novele sprejete, stopile v  veljavo z začetkom prihodnjega leta. Ob tem je še dejala, da je finančne posledice zakona težko predvideti. »Kot rečeno, glede dokupljene dobe je nekje 56.000 zavezancev, a je težko oceniti, koliko nižje pokojnine imajo. Naredili smo grob izračun, če bi bilo to 50 evrov na zavezanca, bi prišli do 20 milijonov evrov sredstev. Tudi za zavarovance iz naslova kmetijske dejavnosti je težko podati oceno, niso pa to tako visoki zneski, da bi jih ne mogli urediti,« je zaključila poslanka