Rusi ne vedo, kaj storiti z Leninovim truplom

V Rusiji poteka razprava o nadaljnji usodi razkritega telesa vodje boljševiške revolucije Vladimirja Iljiča Lenina in njegovega mavzoleja, predlogi pa so različni – od odprtja tamkajšnjega nakupovalnega centra do zahteve, da se Lenina ne dotaknejo.

Glede na rezultate različnih anket 40 do 80 odstotkov ruskih državljanov ni zadovoljnih z dejstvom, da je na Rdečem trgu še vedno razstavljeno truplo nekdanjega komunističnega voditelja. Mnogi predlagajo, naj Lenina pokopljejo poleg Kremlja, kjer počivajo številni drugi sovjetski uradniki in generali, med njimi tudi Jožef Visarionovič Stalin, ki je bil nekoč Leninov “sosed” v mavzoleju.

Pred perestrojko, na predvečer razpada ZSSR, ni bil nihče dovolj pogumen, da bi javno izprašal komunistično preteklost in sprožil vprašanje Leninovega pogreba.

Leta 1989 je na kongresu ljudskih poslancev ZSSR poslanec Jurij Karjakin predlagal, naj se “telo izroči državi” in navzoče spomnil, da je Leninova osebna želja bila, da je  pokopan ob grobu njegove matere. Po Karjakinovem govoru se je v državi prvič začela odprta razprava. Rečeno je bilo, da je ohranjanje mumije v neposrednem nasprotju s krščanstvom in pravoslavjem.

Pred nekaj leti je predsedniška kandidatka Ksenija Sopcak dejala, da je bil Leninov pogreb ena od točk v njenem programu, in predlagala izvedbo referenduma, da bi se ruski državljani lahko odločili, kaj storiti z Leninovim telesom.

Ekscentrični vodja ruskih liberalcev Vladimir Žirinovski je predlagal prodajo Leninove mumije ob predpostavki, da bi jo nekatere komunistične države z veseljem kupile, navaja “Ruska reč”.

Vladimir Putin je že večkrat izrazil mnenje, da se Lenina “ne sme dotikati”. Ruski predsednik je nekoč ocenil, da so boljševiki pod Rusijo postavili atomsko bombo. Putin pojasnjuje, da je Lenin za komuniste svetišče s pomenom, ki ga imajo relikvije svetnikov za kristjane. Zato predlaga, da gremo v prihodnost in da se država razvija v sedanjosti, namesto da bi razpravljali o Leninovem telesu.

Leninov mavzolej je pod zaščito Unesca, zato na tej stavbi, ki velja za dragocen spomenik sovjetske arhitekture, niso možne večje spremembe.