Rotirajoča vrata – na katera vrata po volitvah

Približujejo se volitve in s tem strah, kam po poteku mandata za tiste, ki jim funkcije ne bo uspelo obdržati, katera vrata ostajajo odprta in zakaj? Ali bo pri tem prihajalo do oblik korupcije v širšem smislu kot so konflikti interesov, mreženje in rotirajoča vrata? Medtem se dogaja tudi strokovna in kadrovska razgradnja v različnih agencijah, zavodih, ki so ključni za delovanje države. Na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), Agenciji za varstvo konkurence (AVK), Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in še kje. V vse te institucije vlada mimo strokovnih pogojev, nastavlja (ali bo še nastavljala) svoje kadre. Pri tem spodbuja še škodljivo »v.d.-jevstvo«, ki dodatno omejuje normalno delovanje uprav in utrjuje dnevni pritisk politike na delovanje institucij. Zato se v Dobri državi zavzemamo za zaustavite tovrstnih kadrovanj in rotiranj po položajih.

V zadnjih letih je bilo na področju korupcije razvitih in oblikovanih veliko pravnih instrumentov, sprejete so bile različne politične odločitve ter podane številne pobude s strani Evropskih institucij za boj proti korupciji, z namenom zajeziti tovrstne deviacije. Oblikovane pobude in sprejeti pravni instrumenti so se osredotočali predvsem na eno obliko nasprotja interesov in sicer na nezakonita dejanja korupcije; kar se je izkazalo za pomanjkljivost v protikorupcijski strategiji. Spreminjajoče se politično-ekonomska razmerja moči, predvsem vedno večji vpliv gospodarstva na politično odločanje kaže, da korupcija ni več najbolj neposreden način vplivanja zasebnega sektorja na politično odločanje in da so spremenjena politično-ekonomska razmerja spodbudila razvoj in porast ostalih legalnih mehanizmov nasprotja interesov, kot so lobiranje, neformalne mreže in pojav rotirajočih vrat. Ti legalni mehanizmi nasprotja interesov predstavljajo sivo področje političnega delovanja, ki sicer samo po sebi ni nezakonito, vendar je zaradi svoje legitimnosti prav tako problematično, kot je problematična korupcija. Lobiranje, mreženje in pojav rotirajočih vrat so sicer lahko legalni mehanizmi vplivanja na odločevalca, a hkrati predstavljajo dejavnike tveganja zaradi spregledanosti potencialnih zlorab, ki jih omogočajo. Vse to je posledica pomanjkanja nadzora in regulacije na tem področju. Sklepamo lahko, da so prav zaradi spregledanosti in pomanjkanja nadzora legalni mehanizmi vplivanja postali privlačnejši v nasprotju z inkriminiranim dejanjem korupcije. Glede na to, da je o korupciji, lobiranju in mreženju z vidika nasprotja interesov bilo že dovolj povedanega, je prav, da podrobno analiziramo  pojav rotirajočih vrat, ki bo zanimiv pri prehajanju kadrov ob bližajočih volitvah.

V preteklosti so se posamezniki odločali med kariero v javnem ali zasebnem sektorju, vendar pa danes ni več tako, saj mnogi javni uslužbenci in funkcionarji del svoje kariere preživijo tudi kot zaposleni v zasebnem sektorju. Številnim javnim uslužbencem in funkcionarjem je ponujeno dobičkonosno in visoko pozicionirano delovno mesto v zasebnem sektorju ali podjetjih z večinskim državnim lastništvom (kot tudi SDH, DUTB …). Funkcionarji takšno priložnost vidijo kot naraven karierni korak, s čimer si zagotovijo visoko pozicionirano in plačano delovno mesto v eni od  oblik zasebnega sektorja. Podobno se lahko zgodi, ko se zaposleni v zasebnem sektorju odločijo za delo v javnem sektorju, saj tu vidijo priložnost za pridobitev določenih strokovnih znanj in »dvig« svojega ugleda, s čimer si povečujejo možnosti za ponovno zaposlitev v zasebnem sektorju in sicer na bolje plačanem oz. bolj dobičkonosnem, višjem položaju (plače v SDH, DUTB, Bankah, nadzorne funkcije …). Takšnemu prehajanju zaposlenih med sektorji, ki lahko poteka v obe smeri (torej iz smeri javnega v zasebni in iz zasebnega v javni sektor) in lahko povzroča nastanek nasprotja interesov, imenujemo pojav rotirajočih vrat. Pri tem je še kako pomembno, najti odgovore, kdo tem osebam takšno rotiranje omogoča, v čigavem interesu bodo delovali in ali sploh in kako ti ljudje izpolnjujejo pogoje za zasedbo mest?

Tveganja, ki jih predstavlja pojav rotirajočih vrat, so več-dimenzionalna, saj ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo takšnih mest, imajo izgrajeno kariero in izkušnje pri izbiri odpadejo in se s tem ustvarja negativna kadrovska selekcija, za najbolj odgovorna mesta. Nasprotja interesov, povezana s pojavom rotirajočih vrat se lahko pojavijo pred, po ali med zaposlitvijo, s čimer ima korist posamezni zaposleni in/ali delodajalec zasebnega sektorja. Pojav rotirajočih vrat, kot mehanizem nasprotja interesov, lahko škoduje na različne načine, do pojava pa lahko pride bolj ali manj namerno.

Z vidika boja proti korupciji predstavlja pojav rotirajočih vrat tveganje neupravičene prednosti in uporabo notranjih informacij na novem položaju oz. novem delovnem mestu v škodo javnega interesa. Hkrati lahko zaznavanje favoriziranja in suma pristranskosti zmanjšuje zaupanje javnosti v državo, kar je že postal velik  problem (ki se pokaže tudi v volilni abstinenci). Na področjih, kot so zdravstvo, bančništvo, kmetijstvo, upravljanje državnega premoženja in energetika je pojav rotirajočih vrat še posebej prisoten. Prehajanje posameznikov med sektorji je sicer legalno in predstavlja temeljno pravico posameznika do gospodarske svobode oz. svobode dela, zaradi česar država samega prehajanja med sektorji ne more preprečiti, ga pa lahko podvrže dodatnemu nadzoru.

Posameznik, ki je zaposlen v kot funkcionar in je vezan na mandat in od katerega se pričakuje, da deluje v javnem interesu, namesto tega lahko sprejema odločitve in ukrepe, s katerimi si izboljša možnosti za zaposlitev po preteku mandata, torej v zasebnem sektorju (pojav je zanimivo spremljati ob bližajočih se volitvah). Ta ravnanja se lahko kažejo v obliki dodeljenih pogodb, donacij, subvencij, ohlapnega izvrševanja pravil itd. Tisti, ki opravljajo regulativne vloge, imajo še posebej dober položaj, da izkoristijo svojo funkcijo na tovrsten način. Pri tovrsten pojavu, gre za dajanje prednosti lastnim interesom ali dajanje prednosti interesom zasebnega sektorja na področju, ki ga oseba na položaju ureja, da se potem v tem sektorju lahko zaposli. Sledi se interesu iskanja prihodnje zaposlitve izven javnega sektorja. Zato je potreben  ustrezen nadzor nad pristranskostjo, da se sodelovanje z zasebnim sektorjem ne bi sprevrglo v neupravičeno pristransko obravnavanje nekaterih subjektov iz zasebnega sektorja.

Posebej je potrebno izpostaviti problem zlorabe oz. uporaba notranjih informacij, kar pomeni obliko nasprotja interesov, kadar oseba na položaju nepošteno izkorišča zaupne informacije, ki so jih pridobili v času svojega službovanja in s katerimi se lahko okoriščajo tako, da informacije izkoristijo sami ali pa jih posredujejo novemu delodajalcu. Kot vidimo, je problem pojava rotirajočih vrat zelo kompleksen in težko obvladljiv, zato je prav, da o njem govorimo in iščemo možnosti za njegovo regulacijo. Pravice prehajanja ne smemo omejiti, ga pa lahko podvržemo dodatnemu nadzoru, hkrati pa z instrumenti, kot so konkurenčne klavzule, etični kodeksi in načeli, gradimo na integriteti posameznika. Ustrezno reguliranje pojava rotirajočih vrat zato je bistvenega pomena, ker je sam pojav neposredno povezan s korupcijo in nasprotjem interesov. Najpomembnejša naloga države pri reguliranju pojava rotirajočih vrat je iskanje ravnovesja med ohranjanjem dinamike in omejevanjem prehajanja oseb med sektorji.

Menimo, da mnogim pristojnim (snovalcem zakonodaje, elitam in gospodarskim lobijem) niti ni v popolnem interesu, da se ta pojav in z njim povezane zlorabe sploh optimalno regulirajo, saj so mnogi med njimi imeli, imajo ali se nadejajo koristi pri takšnih deviacijah. Dejstvo je, da država samega prehajanja med sektorji ne more in ne sme preprečiti, vendar je pomembno, da država nadzira prehajanje posameznikov med sektorji, s čimer zagotovi nepristranskost pri javnem odločanju in s tem ohrani zaupanje javnosti v svoje institucije in svoje delovanje.