Razpuščeni – po Cerarjevem odstopu

Prejšnji teden je predsednik države razpustil državni zbor in razpisal volitve, kar pomeni, da se začne sezona lova na kadre, željne slave, in sezona podajanja nikoli izpolnjenih obljub. Zato vam predlagam, da si skrbno zapisujete, kaj vse vam bodo nekdanji, sedanji in prihodnji politiki obljubljali. To je začetek boja brez rokavic, ki bo letos še bolj krvav, saj digitalno obdobje omogoča uporabo vseh možnih sredstev. Včasih smo imeli le časopis, radio in televizijo. Kar je bilo objavljeno v teh medijih, če tudi ni bilo res, je veljalo za resnico. Danes imamo veliko drugih možnosti, kot so Facebook, Twitter, Instagram, spletne strani, blogi in podobno. To pomeni, da mediji izgubljajo svoj pomen, saj so z objavljanjem neresnic pokopali sami sebe in ljudje jim več ne verjamejo.

Tako je še danes zaslediti na družabnih omrežjih nerealno obljubo predsednika DeSUS, da bodo upokojenci imeli najmanj tisoč evrov pokojnine. To je obljuba za naivne in obljuba, ki vsem tistim, ki plačujemo visoke prispevke od visokih plač, pove, da smo nori. Zakaj bi si izplačevali visoke plače in plačevali visoke prispevke, če nam obljubljajo, da bomo na koncu imeli enako pokojnino kot tisti, ki si danes izplačujejo minimalne plače in plačujejo minimalne prispevke.

Ko sem že pri plačevanju visokih prispevkov, ne morem mimo še enega presenečenja. Pred kratkim sem izvedel, da se izplača ne izplačevati plač in ne plačevati socialnih prispevkov, kajti če si nekaj mesecev ne izplačaš plač, če ne oddajaš obračunov plač na davčno upravo in ne plačaš prispevkov, ti na Fursu povedo, da je dovolj, da le podpišeš neko izjavo, da si nisi izplačal plač in boš pač imel nižjo pokojnino ali pa se boš pozneje upokojil. Neverjetno. Če pa ne izdaš računa za eno kavico ali za šop peteršilja, pa sledi kazen več tisoč evrov. Zakaj dvojna merila?

V nadaljevanju revije lahko preberete, kaj vas čaka pri prodaji lastnega deleža. Čeprav mnogi trdijo, da postopajo v skladu z veljavno zakonodajo, Furs trdi drugače. Prijava dohodkov iz tujine je še zmeraj aktualna tema, da ne omenjamo obveznosti računovodskih servisov v zvezi s preprečevanjem pranja denarja. Dejstvo je, da vse bolj postajamo sužnji raznih evidenc in utemeljeno se lahko vprašamo, kje se bo to končalo. Koliko našega dela bo v prihodnosti namenjeno izpolnjevanju raznih obrazcev in koliko se bomo sploh ukvarjali z vsebinskimi zadevami. Zato z velikim upanjem poslušamo predvolilne obljube o ukinitvi birokratskih ovir. Toda veliko lažje je obljubljati, kot izpolniti obljube.

April je mesec, ko se narava začne prebujati, trava vse bolj zeleni in čaka prvo košnjo, drevesa cvetijo, rekreacija nam zapolnjuje naš vsakdan, imamo občutek, da smo vse mlajši, toda koledar trdi nasprotno. Veselimo se vsakega jutra, ki ga ugledamo, in težave, ki jih morebiti imamo v službi, so v poznih letih videti drugačne kot pred leti, ko smo bili mladi in zagnani in smo verjeli, da zmaga poštenost in pravica. Žal je resnica daleč od tega in to dojamemo šele po mnogih letih. Tako je prvega aprila minilo 30 let, od kar sem se kot devetindvajsetletni obrtnik začel ukvarjati s knjigovodstvom in davčnim svetovanjem. Ja, trideset let, vzponov in padcev, napadov in obramb, upanja in razočaranj, da na koncu ugotoviš, da je življenje prekratko za vse te dogodivščine. Ne glede na vse to vam predlagam, da v sebi ohranite optimizem.

mag. Ivan Simič

Izvirno objavljeno: https://revijadenar.si/