Raziskave o korupciji v Sloveniji niso spodbudne za tuja vlaganja

 V Sloveniji kot tudi v Evropi glede na študije o korupciji lahko ugotovimo, da v Sloveniji ni problem korupcija na najnižji ravni, temveč t.i. sistemska korupcija, vezana na ugrabitev države (ang. statecapture) in prevzem institucij. Korupcija na najnižjem nivoju pogosto v kriznih časih pomeni, da ljudje lahko preživijo, na najvišjem nivoju pa, da bogati postanejo še bogatejši. Obe vrsti korupcijskih ravnanj sta si tudi povsem različni. Ima pa ugrabitev države s strani neformalnih skupin velike posredne posledice na življenje najrevnejših saj ni denarja za zdravstvo, šolstvo in druge dobrine.

 Predsednik organizacije Transparency International Peter Eigen je o korupciji dejal: »Politične elite in njeni priskledniki izrabijo vsako priložnost za osebno okoriščanje. Z roko v roki s pokvarjenimi podjetniki držijo vse prebivalstvo v revščini in ne dopuščajo pravega razvoja.« Ključni problemi nastanejo, ko v državi (zaradi razpada prejšnjega sistema in še ne do konca opravljene tranzicije ter dodelanega novega sistema) ni jasno postavljena ločnica med javnim in zasebnim delovanjem oziroma interesom, ali povedano z drugimi besedami, izvršna oblast (vlada) in gospodarstvo sta prepletena v obliki neformalnih mrež.

 Transparency International je bila ustanovljena 1993 v Berlinu na pobudo Petra Eigena, bivšega direktorja Svetovne banke. TI se osredotoča na korupcijo, povezano z mednarodnimi gospodarskimi transakcijami. Organizacija ne preiskuje pojava korupcije med gospodarstveniki, temveč išče poti, kako vključiti civilno družbo preko nepolitičnih organizacij v vpogled o dogajanju o korupciji v družbi. Njihov moto je, naj vsakdo skrbi za nepodkupljivost za ohranitev svobodnega trga. Odmevnost v javnosti se kaže skozi letna poročila o gibanjih korupcije v svetu, ki je objavljen v medijih po celem svetu. Gibanje korupcije je prikazano skozi pokazatelje zaznave korupcije – Corruption Perception Index (CPI). CPI temelji na podatkih mednarodno priznanih institucij, ki merijo gibanja korupcije, kar naj bi omogočalo manj pristranski pogled na korupcijo. Indeks pokaže, kako dojemajo obstoj korupcije v državi politiki, poslovneži, analitiki in javnost. Lestvica je narejena tako, da države z višjim rezultatom (od 0 do 100) dojemamo kot države, v katerih je najmanj korupcije in se smatrajo za “čiste” in v katere potencialni vlagatelji vlagajo svoj kapital z neznatnim rizikom. Podatki kažejo predvsem na vpletenost državnih uslužbencev in politikov v korupcijo, ne odražajo pa stanja v družbi v celoti. Slovenija se je na lestvici pojavila šele leta 1999 z oceno 60 in se med 99 obravnavanimi državami uvrstila na 25. mesto, na lanski lestvici se je Slovenija uvrstila na 31. mesto med 176 državami, letos pa z oceno 61 na 34 mesto skupaj z Botsvano. Ocena v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enaka, na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila tri mesta. Bolj zanimive so primerjave med posameznimi državami in kako se gibljejo na lestvicah. Slovenija zaradi stanja v času te vlade primerjalno ne napreduje in se ne približuje vzoru kot so Skandinavske države, na razloge smo v stranki Dobra država že večkrat opozorili.

Dr. Bojan Dobovšek predsednik stranke Dobra država