Nekategorizirano

26. obletnica genocida v Khojaliyu

 Letos bo minilo 26 let, kar so v noči iz 25. na 26. februar 1992, po masovnem topniškem obstreljevanju majhnega mesta Khojaly v Azerbejdžanu s strani okupatorskih armenskih vojaških sil, le te napadle mesto. Okupacija mesta s strani armenske vojske, s pomočjo pehotnega oddelka št. 366 bivše Sovjetske zveze, se je končala z uničenjem mesta Khojaly, ki se je odvijalo z brutalnostjo uperjeno proti mirnemu prebivalstvu. Ubitih je bilo 613 civilistov, med njimi je bilo 106 žensk, 63 otrok in 70 ostarelih. Še 1000 prebivalcev je bilo poškodovanih in 1275 je bilo vzetih za talce. Še danes je pogrešanih 150 ljudi iz mesta. Nameren pokol prebivalcev Khojaliya je bilo mišljeno kot masovna eksterminacija samo zaradi dejstva ker so bili Azerbajdžanci.

Masovno ubijanje, skalpiranje, obglavljanje, bajonetiranje in mutilacija trupel s strani vojaških sil Armenije v Khojaliyu so zelo dobro dokumentirani pri varnostnih agencijah Azebajdžana, večih neodvisnih virih (tudi armenskih), lokalnih in svetovnih medijih. O tej tragediji pa lahko največ izvemo prav od prič oziroma tistih ki so ta pokol preživeli.

 

V ciničnem priznanju krivde je takratni obrambni minister Armenije (sedanji predsednik) Serzh Sargsyan, citiran s strani britanskega novinarja Thomas De Waala, izjavil, da »pred Khojaliyem so Azerbajdžanci mislili da…so Armenci ljudje, ki ne morejo vzdigniti roke nad civilnim prebivalstvom. Ta stereotip nam je uspelo prekiniti« (Thomas de Waal, Black Garden: Armenia and Azerbaijan through Peace and War (New York and London, New York University Press, 2003), p.172)).

 

Celotna analiza vzrokov in posledic vojne, ki jo je Armenija sprožila proti Azerbajdžanu, nam da vedeti da nameren pokol civilistov in branilcev Khojaliya ni bil osamljen oziroma sporadičen primer, ampak del vsesplošne obširne in sistematične politike etničnega čiščenja in prakticiranja grozot s strani Armenije.

S spominjanjem na  26. obletnice pokola v Khojaliyu v Azebajdžanu izražajo ostro nasprotovanje  pokolom, etničnim čiščenjem, rasni, etnični in religijski diskriminaciji. Z izražanjem solidarnosti z žrtvami v Khojaliyu in Azebajdžan opozarja domačo in svetovno javnost, o nuji obsodbe zločinov in zločincev, storjenih nad azerbajdžanskimi civilisti.

bc

Mogoče vam bo všeč