Pravočasen in odločen NE sindikata strojevodij kot napoved za samostojno Slovenijo

V petek je v župnišču cerkve Svetega duha v Celju, je potekal zanimiv pogovorni večer s predstavitvijo knjige  z naslovom: »Stavka, ki je iztirila rdeči režim«. Pogovorni večer je pripravila in moderirala mag. Jelena Konda, predsednica Ženskega odbora MO SDS Celje v soorganizaciji z OO VSO Celje.

Čas, ki nam ga je  približala s pomočjo avtorjev knjige,  Slavka Kmetiča in Gašperja Blažiča,   je čas napovedi velike krize in čas nujnega in neizogibnega ter neustavljivega razkroja in razpada nekdanje države pri »živem« telesu. Pred stavko SSOSI (sindikat strojnega osebje Slovenije in Istre)  je bilo nekaj stavk, ki se niso sicer smele imenovati tako, ampak »spontane občasne krajše ustavitve dela« z namenom opozarjanja na nezadržno  padanje standarda prebivalstvu. Ekonomska podlaga tistega časa je bila zelo slaba, nekdanja država je bila pred bankrotom. Vse več dejavnikov je delovalo izčrpavajoče na ekonomijo, nič pa v prid temu da bi kazalo da bi jutri bilo boljše.  na slovenskih tleh. V preostalem delu takratne države niso dojeli čas in tempo sprememb ,ki bo slej ko prej pljusknil tudi na njihove bregove zakrnelega in od oblastnih  komunističnih struktur zavarovanega socializma in da bodo posledice mnogo hujše. Ljudje so  in nevedno delavstvo je bilo celo na strani taistih, ki so branili samo svoje privilegije. Želeli so celo Sloveniji na »praktičnem« primeru preko izvoza »mitingov resnice« dati v uk in poduk Sloveniji kako se brani socializem na območju »takrat« celotne države. V tem razburkanem času so se sindikati strojevodij, predvsem TOZD Ljubljana odločili za pripravo .in izpeljavo stavke. Zanimivo je tudi to da do takrat Tozdi na železnici niso bili povezani med sabo še posebej ne na sindikalni podlagi. Glavno pobudo za to so dali sindikalisti iz Ljubljane šele na to so se pridružili še iz preostalih štirih tozdov-sekcij. Slavko Kmetič je prvi v nekdanji državi,ki se je podpisal kot predsednik stavkovnega odbora pod objavo in napovedano stavko. Od tod naprej poti nazaj ni bilo, bilo pa je nešteto spotik, groženj in še česa.

Za vsak primer a ne bi bilo možnost da ob morebitni neenotnosti, glede na to da je bilo med člani sindikatov kar nekaj tistih ki so bili srbske narodnosti, so uveljavili diskrecijsko pravico glede razporeditve strojevodij. Slavko Kmetič: Preprečitev mitinga je zelo pomemben dogodek, ki se lahko postavi ob bok posvetu v Poljčah in ostalim velikim dogodkom.

Zanimive so okoliščine nastajanja te knjige. Gašper Blažič, publicist in soavtor je dejal,  da  je knjiga pravzaprav odgovor na drugo , že prej nastalo knjigo. Idejo ,ki je kasneje meso postala je nastala ob predstavitvi neke druge knjige in sicer nekdanjega direktorja ŽG Ljubljana in za kratek čas tudi zveznega sekretarja za promet in zveze, gospoda Jožeta Slokarja.

V času Janševe Vlade 2004-2008 so se začele proslavljati in obeleževati dogodki, ki so na direkten in indirekten način prispevali in pospeševali korake k dokončni osamosvojitvi. Kar je povsem normalno za mlado državo ter za krepitev samozavesti državljanov. Neposredno pred letom 2009 so se začela pojavljati »razmišljanja« o tem da pa je policija imela bolj pomembno vlogo v dogodkih povezani z preprečitvijo vdora srbskih mitingov resnice in ne sindikat strojevodij Slovenije in Istre. Slavko Kmetič: “Policija je popolnoma minimizirala ali prezrla vlogo železnice in njenih sindikatov in sindikalistov, čeprav je ta vloga bila v resnici odločilna”.  

Na začetke in pojavljanje prvih stavk ali »spontanih ustavitev procesa dela«,  je podal svoje videnje tudi dr. Vinko Gorenak, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, v kritičnem času pa v službi  pri Policiji v Celju. Njegova izkušnja pravi da pravzaprav o prvi spontani stavki v Celju dejansko je prišlo do ustavitve dela in celo sodelovanja policistov(takrat miličnikov) pri sami stavki v obliki podpore in spremstva do občinskega poslopja.

Zato smo dolžni tudi preko priprav in izvedb tovrstnih pogovornih večerov in omizij razkriti pravi pomen in vlogo določenih delov naše družbe na profesionalni in državljanski ravni večjemu številu državljanov.

Večeru je dalo vsebino in dušo tudi to, da vedno in ob vsaki priložnosti zvemo nekaj, kar nam zbistri pogled in utrdi razmišljanja, da je bil čas pravi za začetek sprememb. Žalostno pa je predvsem to, da so spremembe ubrale svoja pota in ne pota pričakovanj, ki bi  rezultirale  resnično boljše življenje za vse nas. Osamosvojitev smo izvedli, dokončno osvoboditev  v  vseh ozirih pa še ne. To je naloga vseh delujočih generacij, domoljubnih in delujočih v naši družbi, ki jim je mar za Slovenijo.

Vane K. Tegov