Poljska in vladavina prava: kako deluje člen 7

Evropska komisija je decembra 2017 predlagala sprožitev postopka proti Poljski zaradi očitnega tveganja hujše kršitve vrednot, na katerih je utemeljena EU. To ji omogoča člen 7 Pogodbe o EU. Komisijo namreč skrbijo spremembe zakonodaje, ki urejajo delovanje ustavnega in drugih sodišč na Poljskem. Te po njenem mnenju ogrožajo neodvisnost sodstva in delovanje pravne države.

Spoštovanje načela pravne države, ki zagotavlja neodvisnost sodstva, je po členu 2 Pogodbe o EU ena izmed temeljnih vrednot unije. Od novembra 2015, ko je začela bolj pozorno spremljati razmere v državi, je Komisija na Poljsko naslovila štiri priporočila za popravo stanja, vendar ni dobila zadovoljivega odgovora od uradne Varšave.

Postopek po členu 7 Pogodbe o EU

 V Pogodbo o EU je bil člen 7 vključen leta 1997 s spremembami iz Amsterdamske pogodbe. Do sedaj še ni bil uporabljen. V okviru člena 7 je mogoče sprožiti dva postopka: preventivnega, če obstaja očitno tveganje za hujše kršitve vrednost EU, in postopek za uvedbo sankcij, tudi zamrznitve glasovalnih pravic v Svetu EU in Evropskem svetu, če se je takšna kršitev vrednot že zgodila.

 Proti Poljski je Evropska komisija sprožila preventivni postopek.

Odločitev o tem, ali obstaja tveganje za kršitev vrednost (preventivni postopek) oz. ali se je kršitev že zgodila (morebitna uvedba sankcij), v obeh primerih sprejmejo države članice.

V prvem primeru je za odločitev potrebnih 4/5 glasov v Svetu, v drugem pa soglasje šefov vlad in držav EU v Evropskem svetu. Podrobneje o postopku v infografiki.

Vloga Parlamenta

Odločitev, da obstaja očitno tveganje hujše kršitve vrednot EU, lahko Svet sprejme le s soglasjem Parlamenta. Tudi za odločitev, da se je zgodila hujša kršitev vrednot EU, je potrebno soglasje Parlamenta.

Parlament je novembra 2017 v resoluciji že ugotovil, da na Poljskem obstaja očitno tveganje hujše kršitve vrednot EU. Decembra 2017 je nato Komisija proti Poljski tudi uradno sprožila postopek po členu 7. Zdaj se bo moral Parlament o zadevi še enkrat izreči.

Proti resoluciji so glasovali slovenski poslanci SDS, enako tudi poslanci iz MAdžarske ter nekaj posameznih poslancev iz vrst ELS. Evropska komisija namreč pred štirimi leti, ko so tik pred volitvami v Sloveniji poslali v zapor vodjo največje opozicijske stranke SDS Janeza Janšo, proti Sloveniji ni uvedla sankacij oziroma ni zaznala hujših kršitev vrednot na katerih je utemeljena EU. Skratka, Evropska komisija uporablja dvojna merila pri ocenjevanju dejstev, na osnovi katerih ugotavlja obstoj tveganja hujših kršitev vrednot EU. Morda je prav pri tem potrebno iskati odgovor, zakaj se je  večina evropskih poslancev zavzela za to, da Komisija zaradi kršenja vrednot EU postopek po členu 7 sproži tudi proti Madžarski.