Pod dioptrijo: »Ali lahko gremo vzvratno naprej ali pa samo naprej«?

Leto ki se je pravkar poslovilo nam pušča več v razmislek kot je  zaznati na prvi pogled.  Spremembe ki so se zgodile  pravzaprav ni so to za kar nas želijo na prvo žogo prepričati tisti »makerji«, ki so in takšno videnje producirali.   Dejansko so izvajali nekaj kar  je podobno učni uri ali učnim uram pri praktični vožnji z avtomobilom v  šoli vožnje  z oznako L.  S tem da  inštruktorji ki so nastopili na začetku  junija 2022   si morajo samo ali jim bo nekdo drug dal oznako R.(rikverc po domače ali vzvratno bolj blizu slovnični rabi).

Vzvratno.  Zgodile so se parlamentarne volitve. Umakniti se je moral tisti ki je reševal državo in jo je tudi rešil, priskrbel podlage za okrevanje po dveh  letih epidemije in zagnal razvojni ciklus  navzgor.  Prišel je tisti, ki je zmagala na krilih »anti-janšizma« in cenenega populizma.  Prihod »kuštravega« mega podjetnika in liberalov iz »vseh vetrov«, ki je naredil burjo v glavah novih  domišljavcev vseh vrst.

V sam hram demokracije je zavel »nov veter« populizma in vulgarizacije predstavniške funkcije in predstavnice same, ki se podpisuje z začetnicami UKZ.  Njen  »izem«  štrli iz vseh koncev politično zapakiranih priložnosti, kot so paradiranje in  glorificirano mahanje občinstvu  in dolgoprstno in rdeče nohtno  žuganje tistim, ki ne padejo  njeno  še bolj posiljeno šobljenje dela obraza, ki je vse prej kot prijetno za videti  in dojeti kot »reprezentativno«.

Naprej. Hvala bogu, vsaj začasno,  ni šlo navzdol  ali a slabše z  nekontroliranim bohotenjem  administracij in pre  nepotrebne  birokracijev obliki  števila ministrstev z meglo mešalskimi  resorji in vračanje samoupravljanja  na velika vrata. In hvala bogu, da  se je že v tem  kratkem času vladanja z »neznosno lahkoto«, začela razgradnja  in padanje »opek« iz zidu, ki je imel zelo slabo »malto« kot vezivo med vsemi ki os bili prisotni v vseh prejšnjih liberalnih derivatih.

Vzvratno. Kako pa to deluje navzven,  ko je že tako slabo  navznoter?

Slabo, ali kot bi rekel PV v svojem žargonu, “ma prow grave”. Tukaj »smo« napredovali nazaj še hitreje. Kuštravo in mlačna demokracija, je kot eno onemoglo  diplomatsko in politično »kljuse« capljalo za drugimi ter med hojo modificiralo vlogo Slovenije kot mlačno, nedorečeno in »zeleno« državo v zunanje političnem smislu in ne zaradi ekološke usmerjenosti države.  Na tem področju največ » vzvratne » zunanje politične vožnje opravi  slovenska zunanja ministrica in dobra poznavalka smernic »Budimirja Lončarja«, ki bi rada proevropsko zunanjo politiko z balkanskimi maniri in prijemi in proruska z mlačnim odnosom do rušilnih posledic  taistih za evropsko sožitje in mir. Ruši ugled namesto da ga krepi in ohranja.

Kot da je to premalo, smo ob koncu leta( z uradno inavguracijo 23. decembra) in v posmeh tako svetemu datumu za Slovenijo, dobili predsednico Republike Slovenije, ženskega Napoleona z turbo kapitalističnim  pedigrejem, levosučnim jezikom  ter vrhovno poveljnico Slovenske vojske z blatim škornji čeprav ni doma v Blatnem dolu.   Murphy si nas je resnično privoščil in nas dodobra oklofutal. Samo to da se  še  nismo zbudili  od teh njegovih zaušnic.

Naprej. Svet ki je okoli nas, razen tistih ki vidijo z istim povečevalnim steklom, vidi dlje in bolj nazaj, ve in zna kritično gledati in dojemati, da z nastopom nove oblastne »metle« in novim reprezentativnim organom, ni konec našega pametnega zunanje političnega umeščanja med spoštovanja vredne in kompetentne države.

Tudi  kasnejšim  poskusom  za kvalificiranje v višjo ligo se je naša zunanja politična okolica odzvala temu primerno. Najbolj nazoren prikaz  je bil govor Predsednika Vlade Republike Slovenije pred skoraj popolnoma praznim Evropskim parlamentom, ki je bil resnično porazno slabo za videti. Čast mu je rešil slovenski »vladni« avtobus in njega potnice in potniki, ki  so proti plačilu in dobri »dnevnici«   za kratek čas tlačilo oblazinjene  evropske parlamentarne sedeže.

Ugled, čeprav brez potrebne vladne in vladajoče legitimacije, je reševal Janez Janša, prejšnji premier, tudi zato ker mi je mar za Slovenijo in s trudi na različnih koncev sveta razlagati in utrjevati našo pozicijo doseženo v prejšnjem obdobju. Tolaži nas tudi  spoznanje, da ta ciklus, posebej ob prevzemu  vajeti s strani političnih enoosebnih strank in gibanj traja kratko,  praviloma  še krajši kot prejšnji »cikličar«.  Kot sem nekje v nekem komentarju omenil, politična limonada se  bo začela snemati jeseni in se je res( časovnico sem zadel do dneva), nadaljevanja pa  si s svetlobno hitrostjo sledijo. Sedaj je na vrsti,  polega že odpadlih »opek« in zamajanega zidu,  sindrom »pucko« ali odpadnika ali skupine odpadnikov,  ki bodo ob dobri »ceni« za kasnejši odhod v politično  pozabo,  pripravljeno menjati politično preobleko ali ustanovitev novega  rezervnega moštva za neregularni  potek »ligaškega« tekmovanja.

Dragi moji, pazite se prestopni rok( mimo Čeferinovih Uefa pravil) že na veliko poteka. Sedanji prvi med enakimi se že spogleduje proti vzhodu, če ne proti arabski ligi vsaj proti srbski ali črnogorski pa zagotovo.

Vsem nam in vam pa želim vznemirljivo  in vam in nam naklonjeno  politično in siceršnje leto 2023!

Vane T. Costa

foto: ich&splet