Otroci turškega Gaziantepa na obisku v Celju

V tednu ki je za nami, med 12 in 19 januarjem,  in od katerega smo se poslovili včeraj, so Celjani, mesto Celje  gostili skupino otrok iz turškega velemesta, metropole Gaziantep, ki ima danes 2,5 milijona prebivalcev, ki se nahaja nedaleč vstran od sirske meje. To je mesto  s katerim je mesto Celje leta 2014 podpisalo Sporazum o partnerstvu in sodelovanju in s katerim od takrat razvija zelo dobre     in vsebinsko bogate odnose. V to sodelovanje sodi tudi izmenjava , bolj druženje otrok iz obeh mest, letos, oziroma to zimo so tukaj njihovi otroci iz socialno ogroženih družin, med njimi mnogo takšnih ki nikoli niso šli od ven iz Gaziantepa, oziroma iz Turčije, pa tudi prvič od doma.

 

Ob prihodu so bili deležni sprejema pri celjski podžupanji Bredi Arnšek. Ti otroci, srednješolci  so se srečali z vrstniki iz srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju kjer so skupaj kuhali , ustvarjali, čarali. Vedoč da je kuhinja in kuharske mojstrovine iz Gaziantepa in okolice  spada pod Unesco-vo kulturno dediščino, si lahko samo predstavljamo kaj je prišli ven izpod rok teh »velikih« malih mojstrov kuharske mojstrovine pokrajine in mesta ki ga predstavljajo. Prenekateremu od njih se je uresničila želja in do sedaj nepredstavljiva možnost smučati in se celo naučiti smučanja. Pa seje ravno to dogajalo tukaj, pri nas v Celju, točneje na Celjski koči in na terenih ob njej. Kakor je v navadi, so jim na celjskem gradu predstavili srednjeveško Celje, bili so celo v družbi viteza, ki jim je na umirjen moder način,kako  je bilo v nekih drugih časih tukaj  in s čem vse  so se srečevali tukaj pri opravljanju svojega viteškega poslanstva.

 

Pri tem sodelovanju je potrebno poudariti dvoje:

To da samo sodelovanje ni pogojeno, čeprav je mnogokrat bolj smiselni, z velikostjo mesta, posebej v tem primeru Celja in Gaziantepom. Mnogokrat je Celje primer za takšna odstopanja,  seveda v pozitivnem smislu. Pa plemenito poslanstvo se ob tem opravi. Zato nas Celjane dela drugačne, plemenitejše, bogatejše po duhu in širini dojemanja in sprejemanja.  Zato niso odveč besede nekdanjega župana Gaziantepa komentiral prijateljstvo s Celjem, glede na to, da je za njihove razmere Celje zelo malo mesto),  ki je rekel je: »Mesto, ki ima tako veliko srce za otroke, je dovolj veliko, da se z njim pobratimo.« Pa še kako drži. Upajmo da otroci ki so bili tukaj, pri nas v Celju,  da so to začutili in tako tudi doživeli.

In drugič, da četudi je to mesto in pokrajina ob oziroma skoraj »streljaj« vstran od vojnih viher in grozot, ki se tam dogajajo in da so obkroženi z državami, kjer sta vera in islam zelo poudarjena, dokaj liberalno razmišljajo in varno živijo. V nasprotju z dojemanjem naše politike. da je Turčijo razglasila za državo, ki ni varna, tudi v luči migracij. So to predvsem ponosni in vzravnani, vedenjsko in kulturno na vse kar jih dela takšne kot so.

Celje in Celjani znamo in zmoremo negovati  in razvijati prava in poglobljena prijateljstva, kar velja ali še  posebej velja za ta turški megalopolis, ki sliši na ime Gaziantep.

V.K.T.