Orožje odstopa mesto pogajanjem: Azerbajdžan in Armenija potrjujeta, da se bosta udeležili moskovskih pogovorov.

Po pisanju turškega Hürriyeta(Svoboda)Rusija je danes  oktobra sporočila , da sta se Armenija in Azerbajdžan dogovorila, da se bosta sestala v Moskvi na pogajanjih o zaključku bojev za Nagorni  Karabah, potem ko je predsednik Vladimir Putin pozval obe strani  k pogovorom.

“Baku in Erevan sta potrdila sodelovanje v posvetovanjih v Moskvi,” je za AFP dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova.

“Aktivne priprave so v teku,” je dejala, pogovori pa  bodo naj bi bili kasneje. Pogajanja  vključujejo  zunanje ministre obeh držav. Šele  po večkratnih pogovorov Putina z voditeljema obeh strani, jih je povabil k pogajanjem.

“Ruski predsednik poziva k ustavitvi bojev v Nagornem Karabahu iz humanitarnih razlogov, da bi si izmenjali trupla in zapornike,” so sporočili iz Kremlja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov(del njegove rodbine je armenskega porekla ) bo posredoval pri mirovnih pogajanjih.

Odnosi med obema  nekdanjima sovjetskima republikama so napeti že od leta 1991, ko je armenska vojska zasedla Gorski Karabah, znan tudi kot Nagorni Karabah, mednarodno priznano ozemlje Azerbajdžana. Novi spopadi so izbruhnili 27. septembra, vendar mednarodni pozivi k ustavitvi spopadov ostajajo brez odgovora. Armenija je nadaljevala napade na civiliste in azerbajdžanske sile.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je dejal, da mora biti Turčija vključena v postopek reševanja desetletja trajajočega konflikta. Vse to kaže kako blizu in kako daleč je z pogajanji ali  umiritvami razmer  na območju nemirnega Zakavkazja.

V vmesnem  času puščice, poleg resničnih v obliki izstrelkov z obe strani , obtoževanj, kdo je začel in kdo koga uničuje in kdo nad kom izvaja genocidno čiščenje ne pojenjajo.  Kot menijo poznavalci, v vmesnem času  se ena in druga stran v konfliktu obtožujeta  da ima nasprotna stran plačance iz tujine. Pa o odsotnosti iskrenih namenov je tudi govora

Videli bomo kako dolgo bo ta pobuda zdržala in ali bo sploh prišlo do začetka in morebitnega učinka. Iniciativa  OVSE-ja ki jo tvorijo članice trojke iz Minska še ni rekla zadnje besede. In kaj pravzaprav to pomeni. Ali ima nova pobuda prednost pred že obstoječo in ali je prva, pobuda trojke iz Minska,  že preteklost pa za enkrat pravzaprav še ni popolnoma jasno.

Vane T. Costa