Ohrid: »Mali Schengen ali veliki Balkan« odgovor, obup ali kompenzacija za neuspeh?

10. novembra so predstavniki treh balkanskih držav na Ohridu pristopili k realizaciji ideje, ki predvideva uvajanje ukrepov, s katerimi bodo pospešile postopke pri potovanjih ljudi in prometu blaga med državami. S tem bodo privlačnejše tudi za tuje vlagatelje. 

Kaj pravzaprav pomeni s drugimi besedami?

Države, vsaj dve od treh, Albanija in S. Makedonija, sta bili v mesecu oktobru zavrnjeni oziroma niso dobili datum za začetek pristopnih pogajanj ali z drugimi besedami njihova dosedanja pripravljenost je bila ocenjena kot nezadostna in premalo vsebinsko poglobljena,  Srbija pa sama pri sebi ve da tam jih še nekaj časa ne vidijo  oziroma da oboji shajajo dobro brez da ustvarjajo skupno bivanje na isti  politični in ekonomski platformi.

Voditelji Severne Makedonije, Srbije in Albanije so se v okviru ideje “Malega Schengena” dogovorili za prost pretok delovne sile in potovanja med državami le z osebno izkaznico. Potovanja državljanov med tremi državami zgolj z osebno izkaznico  naj bi omogočili do konca letošnjega leta.

Uvesti bi prav tako  tudi skupna delovna dovoljenja, kar bo omogočilo prost pretok delavcev med državami. Ob tem bodo uvedli tudi enotno priznavanje kvalifikacij in diplom.

Med drugim bi naj z omogočeno  svobodo gibanja in pretoka blaga veljala na prostoru, kjer živi 12 milijonov ljudi. Ukrep naj bi jim  zelo koristil, saj »imajo« težave z delovno silo.  Vse lepo in prav.  Vprašanje je koliko je to ukrep ali dogovor ali odgovor na nekaj  in v kakršni meri  je to zares iskren dogovor. Po mojem mnenju je do »kontra« Bruxellesu na zavrnitev čeprav so v svojih domačih sredinah so pričakovale prej kaj drugega kot »trepljanje » po rami , češ, mi vas prosimo da nadaljujte  z vašimi reformami  in strukturnimi spremembami ker ste v vsakem primeru pred »vrati« Evrope.

Njihova politična scena od vseh, posebej pa dveh držav, Makedonije in Albanije to ocenjujejo kot poraz celotnih  vladajočih garnitur. To posebej velja za »reformirano« Makedonijo kjer je premier Zoran Zaev podal odstopno izjavo z datumom veljave prvi januar 2019 ter predčasne volitve, ki imajo napovedan  datum  za 12 april.

Kako se oni vidijo v okviru tega »mini  Schengena«?

Po  besedah Aleksandra Vučića, srbskega premierja, bodo ustvarili “vzdušje, ki bo koristilo nemškim in drugim tujim podjetjem”. “Naša gospodarstva bodo privlačnejša za neposredne tuje naložbe,” poudarja srbski predsednik. Prav tako napoveduje, da bodo vse tri države predstavile skupne turistične ponudbe, s katerimi ciljajo predvsem na turiste iz Azije.  Prav tako  na vprašanje ali Srbija  pripravljena sprejeti kakršno koli alternativo članstvu v Evropski uniji, vse države v regiji zavezane evropski poti, da pa ni vse odvisno od njih.

Makedonski premier Zoran Zaev  pa celo » da vse to,  po njegovi oceni pomenilo pridobitev za celoten Balkan« in “nas lahko spremeni v pomemben dejavnik v Zahodni Evropi, kamor stremimo”, poroča makedonska tiskovna agencija.

Albanski premier Edi Rama  k temu pove, da ni alternative evropski integraciji za Zahodi Balkan, vendar pa regiji ni treba čakati, da postane del EU-ja za reševanje nekaterih vprašanj. Zavzel se je tudi, da bi v “mali Schengen” enakopravno in na legitimni osnovi vključili tudi Kosovo, poroča srbska tiskovna

Realna slika pa je?

Slaba, kontra produktivna, ne obetavna.

Spomnimo, oktobra voditelji držav članic EU-ja, predvsem zaradi zadržka Francije, niso odobrili začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi po mnenju Evropske komisije izpolnili pogoje. Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Dejansko so to pristopi in odgovori samim sebi in tolažbo  za lastne neuspehe. Nobena reforma  se ne bo premaknila v pozitivno in želeno smer. Bistvo ali bolje povedano glavni vzrok za ne sprejem  oziroma zadržek k ne prižiganju zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z vstop v EU je in ostaja sistemska korupcija in ne obstoj pravne varnosti  njihovih državljanov. To celo , posebej v Makedoniji gre v smeri poglabljanja tega problema. Tenzije ki so pod površino ostajajo, nekje se bodo poslabšali,  ali bodo nastale nove. Primer Albanije je takšen,  da sprva sicer navaja da se mora ogovarjati s Srbijo čeprav ne pričakuje napredka, ne izključuje kasneje vključitev Kosova, sočasno pa Srbija o tem noče slišati. Kosovo kot takšno pa nasprotuje pobudi, celo zavrnil je vabilo na srečanje v Ohridu. Glavni kandidat za novega kosovskega premierja Albin Kurti je celo  dejal, da “ne smejo dovoliti formiranja četrte Jugoslavije”. To zadnjo trditev se delno potrdi s prisotnostjo predstavnikov sicer skeptičnih BIH in Črne gore. Kot je v navadi pri tovrstnih idejah s polno pompa in  nič kaj dosti vsebinskih obetov, bi naj napovedali nova srečanja že v decembru.

S to pobudo celo se bodo dodatno razbohotile » pretok« nezakonitih početij za izbrane, vse ostalo pa ostane,  kot  je podtalno izsiljevanje, umazane igre,  dodatni pogoji  na izhodiščnih točkah blaga in storitev, s drugimi besedami kvečjemu nižanje že tako nizkih standardov v menjavah na vseh ravneh. Novi zapleti na obzorju ne pa jasna slika in nameni, da bi kar koli izboljšali. Če si bodo dvignili rating  na domačih političnih  prizoriščih, ali si bodo podaljšali življenje glede na začasno politično »»amputacijo« njihovih namenov povezanih z Evropo ostaja da vidimo, zvemo ali dočakamo.

Ta sestanek liderjev držav  »lucky loser-jev«, je  igra za javnost ali teater na odprti sceni,  ali »bluzenje« v slogu izjave makedonskega premierja Zorana Zaeva o   nesrečnem  Balkanu kot  »mestu lepega in prijetega kraja za bivanje in ustvarjanje srečne prihodnosti«

Kaj bo pravzaprav iz tega,  bo to  tisti ne najboljši stari Balkan ali novi še slabši Balkan-klan?

Vane K. Tegov