Ob svetovnem dnevu hrane: Škropljenje ekološko pridelane hrane? Ja, le toliko, koliko je minimalno dovoljeno da ostane eko!

Svetovni dan hrane je 16 oktobra. Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo, bo v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos potekal pod sloganom »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj. Naša dejanja so naša prihodnost.« Gre za globalno ozaveščanje in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanje raznolike in kakovostne hrane za vse. Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane.

Ja,  si  ni treba zatiskati oči in se delati nevednega  tudi zato ker  bi brez uporabe sredstev za varstvo rastlin  na svetu pridelali vsaj pol manj hrane. Si to lahko privoščimo?  Vemo da smo daleč od samooskrbe. Naloga agronomov je zagotoviti pridelavo hrane za ljudi in živali, pravijo v Cinkarni Celje, kjer proizvajajo tri pripravke za varstvo rastlin, dovoljene tudi v ekološki pridelavi. V luči svetovnega dne hrane so zbrali nekaj najpogostejših zmot in stereotipov o ekološki pridelavi (slovenske) hrane, s katerimi se srečujejo na terenu. Slovenski kmetje so lani pridelali približno 140.000 ton pšenice, 120.000 ton zelenjave, 89.000 ton sadja. Kljub temu smo od skupne razpoložljive količine uvozili 80 % sadja, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 %. To pomeni, da smo zelo odvisni od uvoza, kar znižuje našo prehransko varnost. A na drugi strani veseli podatek, da je bilo lani v Sloveniji za 5 odstotkov več ekoloških kmetijskih gospodarstev v primerjavi z letom 2018.

Tudi ekološki pridelki so škropljeni s pripravki za varstvo rastlin

 Trenutno se v Sloveniji po smernicah za ekološko pridelavo obdeluje od 5 do 10 % obdelovalnih kmetijskih površin, do leta 2030 naj bi v Evropski uniji ekološko kmetovali na četrtini kmetijskih zemljišč. V javnosti pogosto zmotno velja, da se v ekološki pridelavi ne uporablja pripravkov za varstvo rastlin. Pojavljajo se namreč nove bolezni, invazivni pleveli, škodljivci, ki v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, zato se praviloma hitro »prerazmnožijo« (koruzni hrošč, pušpanova vešča, marmorirana smrdljivka, hrušev ožig, orehova muha, vrtni lazar, ameriški škržat…). Največje zmanjšanje pridelkov povzročajo glive in bakterije, zato fungicidi predstavljajo kar 71% vseh sredstev, ki se uporabijo v Sloveniji. Res pa točno določene pripravke kmetje na ekološki kmetiji uporabijo šele, ko izčrpajo vse sonaravne načine za varstvo rastlin.

Ekološki pripravki za varstvo rastlin Sredstva za varstvo rastlin, ki se jih lahko uporablja v ekološkem kmetijstvu, morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo RS in EU, še posebej pa z Uredbo o ekološki pridelavi in označevanjem ekoloških pridelkov.

Kot pravijo v Cinkarni, osnova ekološke pridelave bazira na anorganskih fungicidih, kamor sodijo bakrovi in žveplovih pripravki. Takšna fungicida sta npr. Cuprablau Z 35 WP in Pepelin WG, ki ju proizvajamo v Cinkarni Celje. Prednost ekoloških pripravkov je v tem, da so manj strupeni za ne-ciljne organizme, okolje in ljudi, nekateri pripravki pa so tudi nestrupeni. Večina teh sredstev se ne akumulira v okolju. Pri bakrovih pripravkih sicer obstaja možnost, da se le-ta kot težka kovina kopiči v tleh, zato je skupen vnos čistega bakra omejen na 4 kg letno. Škropiva ob pravilni uporabi in upoštevanju karence niso nevarna. Uporabnik mora zanje pridobiti posebno izkaznico, s katero pridobi pravico in znanje za uporabo FFS pomeni, da jih zna pravilno odmeriti, škropiti v pravilnem obdobju in ustreznih vremenskih pogojih. Uporabniki lahko odpadno embalažo po uporabi brezplačno oddajo na enem izmed za ta namen določenem zbirnem mestu. Resorno ministrstvo sicer nad ostanki pesticidov izvaja redni nadzor. Vsako leto odvzame približno 850 vzorcev kmetijskih pridelkov. Tako v Sloveniji glede na znane raziskave v 60 % pridelkov ni ostankov fitofarmacevtskih sredstev, v 39,4 % pa so ostanki zaznani, toda pod najvišjo dovoljeno količino oz. mejo, ki določa varno prehrano ljudi in živali.

Uživanje nagnitega jabolka je lahko nevarno Pridelki, ki sčasoma nagnijejo, so manj primerni za zaužitje, saj glive (plesni) s svojimi hifami prodirajo globoko v notranjost sadeža. Glive lahko proizvajajo mikotoksine, ki so ob zaužitju lahko bistveno bolj škodljivi kot zaužitje škropljene hrane. Znane so tudi zastrupitve ljudi in živali, saj se npr. po močnejši toči ali napadu škodljivih žuželk, na koruzi in žitih razvijejo plesni, ki proizvajajo zelo strupene snovi. Strupene snovi pa proizvajajo tudi nekatere glivične bolezni na sadnih rastlinah, zato je še posebej v ekološki pridelavi smiselno njihovo zatiranje z bakrovimi in žveplovimi pripravki.

Kakšno hrano torej kupiti, če nimamo svojega vrta? Lokalno, sezonsko, slovensko, zdravo!

Potrošniki, ciljni porabniki, želijo vedeti mnogo več kot leta nazaj.  Želijo prat tako vedeti  ali je to   toliko zdravo,  da se bodo počutili zdravi ne samo takrat ko hrano zaužijejo  ampak skozi  leta in desetletja kasneje. Zato mora biti  sledljivost in poreklo hrane na prvem mestu, tako kot je  potrošnik in njegovo zdravje.

To je cilj ekološko pridelane hrane, tako kot je  čim bol zdrav  uporabnik, človek, mar ne?

 

Vane T.  Costa