Ob dnevu kulture: «Nove tri zvezde na Celjskem kulturniškem nebu«

Mestna občina Celje je danes zvečer  v Narodnem domu pripravila slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi so  bila četrtič podeljena  priznanja Celjske zvezde za dosežke na področju kulture, ki jih podeljujejo Kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje.

Podeljujejo jih ustvarjalcem in skupinam oz. pravnim osebam za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti Celja v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto razvija kot prostor, ki je odprt za različne umetniške oblike in kulturne prakse. Komisija za podelitev priznanj (predsednik dr. Zoran Pevec, namestnik predsednika dr. Aleksander Žižek, Nevenka Šivavec, Matjaž Brežnik in Nenad Firšt) je po temeljiti razpravi o vseh predlaganih kandidatih ter z javnim glasovanjem sprejela sklep, da podeli eno priznanje za življenjsko delo ter dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.

Slavnostna osrednja  govornica je bila mag. Polona Rifelj, direktorica osrednje knjižnice Celje,  ki je med drugim povedala da: »Slovenci se radi ponosno trkamo po prsih, češ da smo eden redkih narodov, ki kulturi posvečamo ne le čisto svoj državni praznik, ampak ta praznik uvrščamo v sam vrh praznične hierarhije s tem, ko mu dodeljujemo status dela prostega dneva. Ob tem še velikopotezno navajamo statistike, ki govorijo o zavidljivem številu Slovencev, ki se aktivno ukvarjajo s kulturo, vse skupaj pa spominja na neke minule čase, ko je bila kultura nacionalni program za indoktrinacijo, nadzorovan s strani sicer represivnega državnega aparata«.

Če privzamemo, kot pravi Rifljeva, »da je kultura pravzaprav temeljni način, kako se človek vzpostavlja v odnosu do sveta, nam kmalu postane jasno, da kultura prežema sleherno človeško početje. Če torej kulturo okrajšamo na zgolj umetnost, pozabimo, da v njeno domeno spada tudi jezik kot temeljni način človeške komunikacije. Odvzamemo ji tudi etiko kot most med posamezniki in merilo ravnanja v odnosu do sebe in drugih. Nenazadnje ji odvzamemo tudi modrost kot sposobnost širšega in globljega uvida, ki nam pomaga gledati na stvari dolgoročno in celostno. Ob vsesplošnem izrivanju slovenščine iz javnega prostora tako radi pozabljamo, da je stoletja odigrala osrednjo vlogo veziva naroda, ki so mu bili odvzeti vsi ostali konstitutivni elementi, ki so nujno potrebni za samostojnost in neodvisnost«.

Narod ki ni dorečen v teh osnovnih  prvinah kot so jezik, kultura, kulturno izročilo, ki se ga pravilno neguje, je  nepopoln narod, invaliden in manj  validen v primerjavi z drugimi. Zato ima kultura tako fundamentalen  pomen v narodovi samobitnosti. Ne pozabimo na to!

Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo je prejela zgodovinarka mag. Rolanda Fugger Germadnik.

Rolanda Fugger Germadnik je svoje delovno obdobje posvečala muzejskemu delu. Z razstavami, katalogi in knjigami je presegala pričakovanja tako strokovne, kot tudi laične javnosti. Izziv so ji predstavljale teme, ki so bile aktualne, provokativne in so posledično narekovale alternativne pristope delovanja. Obiskovalce je znala pritegniti s strokovno podkovano besedo, a tudi z neverjetnim občutkom za podajanje muzejskih vsebin. Njena predavanja pa so navdušila tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Njen opus, če ga postavimo samo v časovni okvir,  zajema polnih 41 let na delih v kulturi in za kulturo.

 

Med drugim je napisala več knjig, povezanih z njenim delom v muzeju: Barbara Celjska, Grofje Celjski med zgodovino in mitom, Grofje in knezi Celjski, Ana Celjska in druge. Kot kustosinja pa je skrbela tudi za zbirko Grofje Celjski.

 

Priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih pa prejmeta tolkalistka Špela Mastnak in Sebastjan Weber, etnolog in kulturni antropolog.

mag. Rolanda Fugger Germadnik,. Špela Mastnak in Sebastjan Weber

Špela Mastnak je magistra tolkal, živi in ustvarja pa v Frankfurtu. Kot vrhunska tolkalistka svetovnih razsežnosti deluje znotraj izjemnih festivalov v Berlinu, Salzburgu, Grožnjanu, Düsseldorfu in drugje. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, bila pa je tudi članica različnih strokovnih komisij. V zadnjih letih svoje glasbeno znanje razdaja na gledališkem področju.

Sebastjan Weber je etnolog in kulturni antropolog, zaposlen kot višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje. Kot avtor ali soavtor je v zadnjih letih sodeloval pri številnih razstavah in drugih projektih. Med njegovimi najodmevnejšimi so razstave Vse barve čokolade, Jeans generacija, Nevidno življenje odpadkov, Čutim Slovenijo, čutim Celje in 100 let nogometa v Celju.

Za to priložnost je bil pripravljen izredno kvaliteten kulturni program z  mladimi izvajalci in umetniki ki so vrhunsko prenesli sporočilnost samega programa. Z tem programom se je mesto Celje in Celjani poklonilo našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu.

Vane K. Tegov