Nima Slovenija mafije, mafija ima Slovenijo

Leto dni nazaj sem napisal tekst pod naslovom »Nima Slovenija mafije, mafija ima Slovenijo!« V tem letu dni se mi je ta misel, ki jo je sicer izrekel eden od članov proslule narkokartelske združbe Balkanskih bojevnikov, skesanec Anastazij Martinčić. Njegova izjava ima toliko večjo težo, če vemo, da je bil Martinčić  v nekdanji komunistični državi del udbaškega omrežja, ki ga je nadzoroval veliko gobar iz Martuljka Stane Dolanc. Skesanec Martinčić je še dodal, da to omrežje v Sloveniji še živi in je še kako aktivno tudi danes.

To udbaško omrežje je pred četrt stoletja z afero Depala vas zrušilo takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo. O diskreditacijah in likvidacijah, po možnosti tudi fizičnih, se je v tem času v Novi Gorici razgovoril takratni predsednik države Milan Kučan, ki še danes, čeprav  upokojenec, iz ozadja vleče poteze, ki ohranjajo obstoj omrežja, ki obvladuje Slovenijo. Elanov finančnik Pavle Koder je imel predolg jezik, pa so ga doletele sodbe, zaradi katerih je pri 82. letih še vedno v zaporu. Nekomu, ki je del Kučanove privilegirane kaste, Ivan Zidar ali Zoran Jankovič itd., so varni pred sodnimi dvoranami in zaporniškimi celicami. Zanje ne veljajo dejstva, kaj šele indici. Slednji so dovolj za orkestriran pregon vseh tistih, ki so zanje moteči oziroma uporabljajo svojo glavo. Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je bilo potrebnih le nekaj s policijsko roko napisanih anonimk, pa se je sprožil sodni mlin, afera Baričevič in bulmastifi je odnesla državno tožilko Dragico Kotnik, ne pa akterjev smrti zdravnika Saše Baričeviča.  Šest let je trajala kalvarija Andreja Magajne, ker je kot poslanec SD obrnil hrbet vladajoči oligarhiji, ti pa so mu na njegov računalnik podtaknili sliko na pol oblečenega dekleta. Doktor Milko Novič sedi na Dobu, obsojen za  umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, čeprav  so vsi dokazi govorili o tem,  da je šlo za klasičen mafijski umor.

Bančna 5 milijarda luknja, oprana iranska milijarda dolarjev, sistemska korupcija v zdravstvu, žilne opornice, 2.tir, domačijsko upravljanje s premoženjem na DUTB, Kemis, Magna, fiasko z implementacijo razsodbe haaških arbitrov o slovensko-hrvaški meji………..seznamu praktično ni videti konca, je del nahrbtnika odhajajoče vlade »svetega trojčka« Cerar, Židan in Erjavec. Absolutna večina koalicijskega glasovalnega stroja SMC – SD – Desus v Državnem zboru jim je omogočala praktično vse! Z zvišeno aroganco so rušili sleherni poskus parlamentarne opozicije SDS in NSi, da preko interpelacij, ustavnih obtožb in drugih inštrumentov opozorijo na kršenje ustave, zakonov in na sistemsko korupcijo v državi.  Že dognanja Logarjeve in Godčeve preiskovalne komisije bi morale sprožiti refleks izvršne in pravosodne veje oblasti, zgodilo pa se ni praktično nič.

Še več, oblastna koalicija, ki do parlamentarnih volitev opravlja le tekoče posle, ker se je Cerar spotaknil in padel zaradi slovenskega političnega Don Kihota Vilija Kovačiča, se Slovenkam in Slovencem znova ponuja, kot nekdo, ki naj bi mu zaupali štiriletni mandat vodenja države, ki so jo privedli do dna globokega brezna. Seveda je vse odvisno o volje omrežja, udbaškega ali mafijskega in njegovega Botra, kako se bo odločil. Ta pa sedi nekje v zavetju slaščičarne, je sladico in budno pazi, da mafijsko omrežje deluje kot podmazan stroj. Zdaj, zdaj bodo volitve. Treba bo poskrbeti, da omrežje ostane nedotaknjeno, zato bo potrebno poskrbeti za etično čiste in moralno neoporečne obraze, ki jim slovensko volilno telo znova in znova tako rado naseda. Res je, nima Slovenija mafije, temveč ima mafija Slovenijo, in njeno omrežje prisotno je v vseh segmentih delovanja države, policije, pravosodja, javne uprave, žal tudi medijev.

Za konec ponujam ogled videoposnetka, kako so Ukrajinci opravili s skorumpiranimi politiki. Bojim se, da imamo v Sloveniji premalo kant za smeti, kamor bi jih lahko dokončno pospravili. Ampak, mi nismo Ukrajinci, temveč Slovenci, ki imamo premalo radi, da bi enkrat dokončno rekli »STOP MAFIJI V SLOVENIJI!«

Boris Cipot