Nesmiselna zakonodaja na področju kmetijstva sili turistične kmetije v opustitev dejavnosti

Poslanec SDS Franc Breznik je na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, mag. Dejana Židana naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z urejanjem položaja turističnih kmetij.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Seznanjen sem o težavah, s katerimi se sooča družinska kmetija na Štajerskem, ki je pričela s turizmom na kmetiji leta 1994. Danes pa žal, ko skrbi za postrežbo in prenočevanje 60 ljudi, pri čemer imajo lastne oskrbe s surovinami kar 80 %, resno razmišljajo o popolni opustitvi dejavnosti. Razlog je v nesmiselni zakonodaji. Finančna zakonodaja v povezavi z delovnopravno je z rigoroznim pristopom pred nekaj leti kmetijo, tudi s pomočjo svetovalnih služb, prisilila v registriranje dejavnosti v obliki gospodarske družbe – nosilka kmetija je registrirala kmetijo, in sicer kot samostojni podjetnik.

Nedavna sprememba zakona, ki ureja področje kmetijstva, pa je stvari ponovno obrnila povsem na glavo, saj je ta ista kmetija tokrat od kmetijskih inšpektorjev prejela poziv, da mora tovrstno dejavnost opustiti, oziroma registrirati dejavnost na novo, saj naj bi zavajali potrošnika, skladno s 66. členom v povezavi s  prvim odstavkom 99. člena zakona o kmetijstvu. Tovrstni poziv je v zadnjem času prejelo veliko podobnih kmetij v  Republiki Sloveniji.

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

Ali ste na ministrstvu seznanjeni z omenjenimi težavami, s katerimi se v zadnjem času sooča kar veliko kmetij v Republiki Sloveniji?
Kako boste na ministrstvu poskrbeli, da bodo obstoječe kmetije, ki opravljajo dejavnost v obliki organiziranosti, kot samostojni podjetnik posameznik, ki so jo opravili v času pred zadnjo spremembo zakonodaje, svojo dejavnost še naprej lahko opravljali v tej obliki, kot so jo do spremembe?
Ali so tovrstne razlage usklajene z določilom 5. člena istega zakona, ki opravljanje kmetijske dejavnost omogoča tudi v statusni obliki s. p., še posebej ob upoštevanju opozoril strokovnjakov o statusnopravno neurejenem položaju kmetij, kot npr. Katarina Krapeš v prispevku: Izzivi kmeta na trgu dela, Pravna praksa, 2012, št. 37, str. 15?
Kako naj ravna kmetija v podobnem položaju, da bo hkrati zadostila zahtevam delovnopravne zakonodaje, finančne uprave in inšpekcijskim službam na področju kmetijstva?
Ali je sprememba zakona o kmetijstvu v letu 2017 vplivala tudi na kmetije, ki so svojo registracijo dopolnilne dejavnosti v obliki s. p. opravile že pred uveljavitvijo zakona?