Nedotaknjena pohorska narava – slap Skalca

Pohorje je zanimivo v mnogih pogledih. V plitvih kotanjah oblih pohorskih slemen so nastala številna močvirja in barja. Najbolj znana so Lovrenška jezera, ki so v bistvu zaraščeno močvirje na nadmorski višini 1520.

S Pohorja tečejo mnogi potoki in hudourniki. Vendar na  Pohorju ni veliko slapov. Med njimi je sta bolj znana Veliki in Mali Šumik. Veliki Šumik je 24m visok slap na rečici Lobnica. A mnogo manj so znani trije slapovi na potoku Bistrica na slovenjebistriškem delu Pohorja. Največji je Bistriški Šum, ki je visok okoli 15 metrov. Ta sicer ni slap v pravem pomenu besede, saj bolj drsi po bregu, kot pa pada, vendar daje občutek pravega slapa.

Na Framskem potoku pa je slap Skalca (tudi Skalce, Framski slap). Nekoliko nižje pod cesto Hoče–Areh, blizu odcepa proti hotelu Bellevue in gornji postaji Pohorske vzpenjače, je v strugi izrazita prepadna stopnja iz odpornejše kamnine imenovane temni amfibolit, preko katere pada potok 12 m globoko. Do slapa je speljana pot in potok prečijo leseni mostički. Po hribu navzdol se z gornje strani spustimo po lesenem stopnišču do vznožja slapa. Tako je mogoče to manj znano pohorsko naravno znamenitost občudovati v vsej njeni veličini in lepoti.

Slap Skalca je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili.

Framski potok je levi pritok rečice Polskava iz vzhodnega Pohorja. Je zelo dobro ohranjen pohorski pra-potok. Izvira v dveh krakih, pod kočo Zarjo in Dominikovim domom. Pod danes komaj opaznimi ostanki Starega gradu se kraka združita. Od tukaj teče skoraj vse do Frama po ozki in strmi grapi proti jugovzhodu. Ta del doline je v celoti v metamorfnih kamninah (predvsem gnajs) in je ostal v povsem naravnem stanju. Ko pade v slapu Skalca, teče potok po gozdu v dnu ozke grape vse do iznad Frama, ko se ob njem pojavi nekoliko širša naplavna ravnica in prve hiše. Pod Framom so potok že pred stoletji razdelili na dva dela in vodo speljali po ločenih strugah do Račkih ribnikov. Tako je speljan v glavnem tudi danes.

Nekdaj so potok izkoriščali v gospodarske namene. V preteklosti je bil pomemben vir vodne energije. V Framu je na njem delovalo več mlinov, više ob potoku nekaj manjših žag. S potokom je povezana tudi stoletna tradicija pridobivanja bučnega in drugih olj v Framu. V letih 1976–1986 so na srednjem toku zgradili zadrževalnik Požeg, ki je bil prvenstveno namenjen zadrževanju poplavnih voda, a danes je namenjen gojenju ribjih mladic. Zaradi bujnega življenja je skupaj z okoliškim mokrotnim gozdom vključen v Krajinski park Rački ribniki – Požeg, obenem tudi v območje Natura 2000 (Rački ribniki-Požeg), saj je izjemno pomemben kot bivališče številnih ptic, dvoživk, kačjih pastirjev ter drugih živalskih in rastlinskih vrst.

Povezave:
https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/5099-slap-skalce
https://visit-hoceslivnica.si/objava/60029
https://kraji.eu/slovenija/framski_slap/slo
https://sl.wikipedia.org/wiki/Framski_potok

Besedilo, fotografije in videofilm: Andy