Nagrobne sveče: izberite okolju bolj prijazno

Zveza potrošnikov Slovenije je pripravila zanimiv članek o nagrobnih svečah.

Katera je (naj)bolj ekološka?

Če res ne gre brez sveč, izberite takšno, ki bo odslužena čim manj obremenjevala okolje. Možnosti je veliko. Preverili smo ponudbo v trgovinah in ugotovili, da je na policah še vedno daleč največ klasičnih nagrobnih sveč za enkratno uporabo, ki gorijo največ dva dni, ko jih zavržemo, pa najbolj obremenjujejo okolje. Bolj trajnostne so sveče klasičnega videza z zamenljivim vložkom, namesto takšne z ohišjem iz plastike je bolje izbrati takšno s steklenim ali keramičnim. Precej je tudi elektronskih sveč, ki jih lahko uporabljamo dalj časa, saj jim je mogoče zamenjati modul z baterijo, ne gre pa zanemariti, da prav zato močno obremenjujejo okolje, saj je baterije in elektronsko vezje težko reciklirati – z elektronske sveče je treba ročno odstraniti ohišje, iz njega modul in iz modula še baterijo. Celoten postopek je bistveno bolj zahteven in tudi dražji kot pri predelavi parafinske sveče.

Razmeroma pestra je tudi ponudba solarnih sveč, ki so nekaj časa veljale za ekološko najbolj sprejemljivo izbiro. Dejstvo je, da sta tako proizvodnja kot odlaganje takšnih sveč za okolje problematična, saj tako kot elektronske vsebujejo baterijo, poleg tega pa še sončne celice, pri proizvodnji katerih se uporabljajo oziroma sproščajo številne nevarne kemikalije. Ekološko bolj sprejemljive so solarne sveče s steklenim ohišjem, saj je steklo dober reciklat. Spodbudno pa je, da smo na policah trgovin našli tudi ekološko sprejemljive sveče, ki so plod slovenskega znanja: Ekovita, Ilkos, Evergreen.

Ob bližajočem se dnevu spomina na mrtve velja ob spoštovanju tradicije prižiganja nagrobnih sveč pomisliti tudi na posledice, ki jih veliko število prižganih in nato zavrženih sveč povzroča okolju. Slovenci smo se v zadnjih letih pri nakupu nagrobnih sveč začeli obnašati nekoliko bolj trajnostno – v letu 2018 smo jih v primerjavi z letom 2010 kupili za 14 odstotkov manj, a smo kljub temu še vedno `pridelali´ več kot 2200 ton odpadnih sveč.

Uredba o odpadnih nagrobnih svečah
Nova Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19) , ki je začela veljati 4. maja 2019 (mimogrede, smo edina država v EU s tovrstno uredbo, namenjeno zgolj odpadnim svečam), podrobneje določa obveznost zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč, ki ju morajo zagotoviti proizvajalci. Proizvajalci morajo za vse odpadne nagrobne sveče v RS na svoje stroške zagotoviti zbiranje od izvajalcev javne službe zbiranja sveč in od upravljavcev pokopališč ter za vse zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti njihovo predelavo. Cilji nove uredbe, ki odpravlja tudi vsebinska neskladja z uredbo o odpadkih, so jasna ureditev, ustreznejše ravnanje z odpadnimi svečami in preprečevanje njihovega kopičenja pri zbiralcih.

Odpadne nagrobne sveče same po sebi sicer niso nevaren odpadek, vendar so lahko posledice njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave škodljive za okolje. Odslužene in nepravilno odvržene močno obremenjujejo okolje. V sekundarne sestavine je resda mogoče vsaj do neke mere predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek parafina in kovinski pokrov. A v Sloveniji sta registrirana le dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več, drugi pa ne zmore zadostiti vsem potrebam. Nekaj manj kot 40 odstotkov odpadnih sveč zberemo v posebnih zabojnikih na pokopališčih, a se potem kopičijo na deponijah, druge pa končajo v mešanih smeteh in se sploh ne reciklirajo.

Sveče spadajo v posebne zabojnike
Odpadne sveče ne spadajo na odlagališča komunalnih odpadkov, ampak v za to namenjene zabojnike na pokopališčih. Zaradi razkrajanja plastike se namreč iz polivinilklorida (PVC) z izcednimi vodami v okolje sprošča tudi klor.
Pri nakupu nagrobnih sveč zato velja upoštevati načelo `manj je več´, ne nazadnje vsi dobro vemo, da se spoštljiv odnos do pokojnih ne meri s številom prižganih sveč. Namesto tega lahko na grob prinesemo žalne kamne, ki jih lahko poslikamo z različnimi motivi, ali pa prižgemo virtualno svečko na spletni strani svecamanj.si, kjer jih `gori´ že več kot 40.800. Vedno več jih je tudi, ki na grobove postavljajo ročno izdelane zastavice sočutja dobrodelnih organizacij, kot je Fundacija Svečka, ki v projektu Manj svečk za manj grobov združuje 140 organizacij iz vse Slovenije.

Več informacij o posameznih svetač najdete na strani

https://www.zps.si/index.php/twitter/1117-pros-dostop/10591-nagrobne-svece-izberite-okolju-bolj-prijazno