Na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine so vpisani tudi Kurenti

Vpis ne Unescov seznam predstavlja enega najpomembnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine (Intangible Cultural Heritage) v mednarodnem okolju, na seznam pa je bil lani iz Slovenije vpisan že Škofjeloški pasijon.

Obhodi kurentov (Door-to-door rounds of Kurenti ) so zdaj vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, o čemer je na letnem zasedanju v Južni Koreji odločil medvladni odbor za varovanje tovrstne dediščine.(https://ich.unesco.org/en/RL/door-to-door-rounds-of-kurenti-01278)

Obhodi kurentov spadajo med vidnejše pustne šege v Sloveniji. S kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od 60. let prejšnjega stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven ne samo regionalni, temveč slovenski pustni lik. Kot del pustnih oračev se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880, medtem ko se samostojne skupine kurentov pojavljajo od druge polovice 19. stoletja.

Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov konstruiranja slovenske identitete.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, ki je pripravilo mednarodno nominacijo, Unescov medvladni odbor o novih vpisih na reprezentativni seznam odloča na podlagi presoje strokovnega evalvacijskega telesa. V letu 2017 je tako obravnavalo 35 kandidatur. Nominacijo obhodov kurentov je ocenilo kot ustrezno in jo hkrati izpostavilo kot eno izmed vzorčnih kandidatur.

 

Medvladni odbor je v obrazložitvi med drugim zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnostih, znanj o naravi in tradicionalnih obrti. Prenos tradicij in znanj poteka med generacijami znotraj družin in društev, vanj so vključeni muzeji, šole in druge izobraževalne institucije. Vsakoletne priprave na obhode kurentov prispevajo h krepitvi skupnosti, regionalnih in lokalnih identitet.

Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva izhaja iz konvencije o njenem varovanju iz leta 2003. Med nesnovno dediščino spadajo prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V pomoč je bilo tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu.

Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V pomoč je bilo tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu. 

 Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008 in jo v svoj pravni red prenesla z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Istega leta je nastal tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerega so bili obhodi kurentov vpisani leta 2012, v njem pa je evidentiranih tudi 21 nosilcev te pustne šege. Konec leta 2015 je vlada obhode kurentov razglasila tudi za živo mojstrovino državnega pomena.

Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč slovenskega veleposlaništva, so zapisali na ministrstvu.

 

Zasedanja v Južni Koreji se je poleg državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik udeležila tudi delegacija s Ptuja, poleg župana Mirana Senčarja še podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) ter dolgoletni prvi mož kurentovanja Branko Brumen, pa tudi Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov kot nosilca kandidature.

 

Unescova svetovna dediščina zajema območja, ki so pod zaščito organizacije UNESCO bodisi kot kulturna ali pa kot naravna dediščina. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 državah.

 

Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.[1][2] Med vsemi državami je največ znamenistosti v Italiji (49 znamenitosti), sledita pa jima Kitajska (45) in Španija (44).

 

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah po številnih strokovnih preverjanjih, posebej organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (World Heritage Programme), upravljan s strani Unescovega komiteja (World Heritage Committee). Komite zastopa 21 držav, ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

 

Unescov program izbira, imenuje in ohranja znamenitosti izjemnega kulturnega ali naravnega pomena za človeštvo. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (World Heritage Fund). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci 16. novembra 1972. Odtlej je 185 držav ratificiralo konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami.

 

Od leta 1986 so na seznam naravne dediščine vpisane Škocjanske jame. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še rudnik živega srebra Idrija, skupaj z Almadenom v Španiji.Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi Bolnišnica Franja, v pripravi pa je tudi nominacija Krasa v sodelovanju z Italijo in Plečnikove dediščine v Ljubljani in Pragi v sodelovanju s Češko. Kar tri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.

Letošnje Kurentovanje na Ptuju bo potekalo od 2.–13. februarja 2018.

Mirjana Ivanuša-Bezjak