Na Gašperšičevem infrastrukturnem ministrstvu kršijo zakonodajo in se požvižgajo na Računsko sodišče

Zaradi nezakonite uporabe povprečne standardne tarife s preveč izplačanimi potnimi stroški javni sektor krajši za 30, gospodarstvo in prebivalstvo pa za 90 milijonov evrov na leto

Ovadba na specializirano državno tožilstvo se bere kot dobra kriminalka. Če držijo podatki, zapisani v ovadbi, je Ministrstvo za infrastrukturo najmanj od leta 2011  na račun preveč izplačanih potnih stroškov javno blagajno prikrajšalo za 200 milijonov evrov, gospodarstvu, v katerem je zaposleno kakih 600 tisoč ljudi, pa v tem času povzročilo škodo v višini najmanj 550 milijonov evrov. Splošno je znano, da koncesije za javne gospodarske službe s področja prometa, tako železniškega, kakor tudi avtobusnega v notranjem prometu, podeljuje Vlada RS oziroma v njenem imenu Ministrstvo za infrastrukturo. In le Vlada je pristojna za določanje tarif, na osnovi katerih koncesionarji oblikujejo cene vozovnic. Zadeva sega v leto 2009, ko so pod taktirko tedanjega ministra za promet Patrika Vlačiča v posebni delovni skupini pripravljali Uredbo o JGS za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, s čimer so želeli poenotiti cene vozovnic v železniškem in avtobusnem prevozu. Tako bi samo javna blagajna letno privarčevala 11,5 milijona evrov. In ker je zaradi kartelnega dogovarjanja med avtobusarji javni razpis propadel, se ves čas cene avtobusnih vozovnic določajo v skladu s povprečno standardno tarifo iz leta 2007, ki je nezakonita in povsem skregana z Uredbo EU 1370/2007.

Zanimivo, te Uredbe o povprečni standardni tarifi 2007 ne najdete v Uradnem listu, ker ni bila nikoli objavljena, ker je nikoli ni sprejela Vlada Republike Slovenije, niti ne resorni minister kot član Vlade Republike Slovenije (kolektivnega organa) , temveč so jo spisali v Direkciji za ceste Republike Slovenije, ki po Zakonu o državni upravi opravlja le strokovne naloge iz področja resornega ministrstva, se pravi citirana direkcija bi lahko samo pripravila v letu 2007 strokovne podlage in gradivo za resorno ministrstvo, ki bi ga posredovalo v vladno proceduro. Pravno pokritje nezakonitega početja so dobili z izvedenskim mnenjem dr. Rajka Pirnata z Inštituta za javno pravo pri ljubljanski PF, ki je s tem »legaliziral« nikoli objavljen splošni pravni predpis – Povprečna standardna tarifa za leto 2007. Menda je dr. Rajko Pirnat pred prevzemom pisanja pravnega mnenja, odgovorne v MZI opozoril na njeno neveljavnost, vendar so ga »prepričali« z vztrajnostjo in naročilnico seveda, menda v vrednosti 4500 evrov. Za vrat jim je namreč dihalo Računsko sodišče s končnim revizijskim poročilom, zaradi anonimk pa se je stopnjeval tudi medijski pritisk. Večino pravnega mnenja so dr. Pirnatu spisali kar v pravni službi in kabinetu Ministrstva za infrastrukturo, o čemer se šepetza po hodnikih ministrstva.  Še en zanimiv podatek; naročilnica Pirnatovemu inštitutu je bila izdana šele po tem, ko je bilo izvedensko mnenje napisano na »kožo« naročnika, z njegovim podpisom že izdelano. Naročilnico je podpisal mag Bojan Žlender in to v času, ko je bil v ZDA. V kazenski ovadbi se seveda prijavitelj sprašuje o vlogi dr. Rajka Pirnata, ali je zavestno »prikrojil« svoje pravno mnenje da bi legaliziral nezakonitosti organov MZI, konkretno Direkciji RS za ceste, ki si je »prisvojila« pravico določanja tarife v javnem cestnem potniškem prometu. Kolikšna naj bi  nastala posredna gospodarska škoda zaradi nezakonitega početja odgovornih v organih MZI prijavitelj čez palec ocenjuje na  120 milijonov evrov letno zaradi povračila višjih potnih stroškov. Koncesionarji  so to nezakonitost  pri obračunavanju vozovnic s pridom izkoriščali!  V kolikor bi vsi koncesionarji spoštovali veljavno tarifo iz leta 2009 bi bili njihov prihodki manjši za okrog 7 milijonov evrov – to je neposredno povzročena škoda uporabnikom javnih cestnih potniških storitev, za katero pa bi morali odgovarjati odgovorni pri koncesionarjih.

O vsem je bil seznanjen tudi minister dr. Peter Gašperšič v začetku oktobra 2016, saj  ga je prijavitelj kazenske ovadbe  opozoril na nezakonitosti. Ta pa ga je odpravil  z besedami, da ima sicer prav, vendar naj o tem ne govori v službi, kaj šele doma ali prijatelji, nekaj mesecev pozneje pa se ga je znebil s premestitvijo  v drug ministrski organ. S tem je minister  Gašperšič, ki je imel na mizi tudi končni revizijski poročili Računskega sodišča za leti 2013 in 14, prevzel objektivno odgovornost za nepravilnosti podrejenih, ki  javno blagajno letno oškodujejo za 30 milijonov evrov, prebivalstvo in gospodarstvo pa za 90 milijonov evrov. In je še vedno minister! Kazenska ovadba naj bi se preselila iz SDT na ODT Ljubljana, vendar se do danes še ni nič zgodilo, tudi kriminalisti še niso obiskali Gašperšičeve prostore, čeprav je gospodarska škoda vsak dan večja za 450 tisoč evrov.

Boris Cipot