Na Balkanu hladna vojna z ognjenim orožjem kar traja. Čas ki je pred nami je čas rešitve.

Rusi  se nikakor ne morejo pomiriti  z prisotnostjo  ZDA v osrčju Balkana, točneje na Kosovem, ki je nekoč bilo sestavni del Srbije in ki je resnično že zdavnaj izločeno  iz sestave, fizične sestave Srbije, kot države in geostrateški pojem. Tukaj Srbiji, pa ne iz filantropskih  nagibov, Rusija drži »štango« oziroma jo nagovarja k status quo-ju in ne sprejetja dejanskega stanja. Stanja ki govori za sebe  in je že več kot desetletje resničnost, je tukaj  in  sliši na ime Kosovska država.

Od tod tudi skrb in obžalovanje ter   zaskrbljenostjo,  po besedah  Alekseja Zajceva, portparola ruskega ministrstva, spremljanje informacij o  pošiljkah  in dobavah orožja in vojaške tehnike oblastem v Prištini s  strani Američanov.  Taisti navaja,  da ZDA odkrito delajo  na škodo  mednarodnim naporom, ki gredo v smeri zagotavljanja miru in stabilnosti v tem delu Evrope oziroma Balkana, ter kot pravi, to ne gre skupaj z pravkar pokazano pospešeno militarizacijo Kosova.

Ideja ZDA da se Kosovo, k čigavem nastanku so imeli Američani več kot očitno vlogo brez čigave podpore bi bili nega marginalna entiteta z katero se nobeden ne zmeni, je  da  pomaga k okrepitvi  tudi v segmentih ki dejansko dajejo  poudarka na državotvornih  elementih, je po njihovem naravna in normalna. Srbom in še bolj Rusom to ne  odgovarja. Oni si želijo demilitarizirano območje ki bo še leta in leta vleklo status nečesa nedorečenega ter z morebitno  jalovo pristnostjo  mirovnih sil.  Žal,  ta čas je mimo  in bo do krepitve funkcije države v primeru Kosova bo prihajajo in na koncu koncev mora priti. Ruski  geostrateški vpliv, ki je bil  nekoč ogromen, je enak ničli ali zanemarljiv. Tudi na račun  stave na napačnega konja, ki  sliši na ime Srbija. Od tod poziv Rusije državam v soseščini da ne spremljajo  križem rok oboroževanje Kosova.

Tukaj je v najslabšem položaju Srbija, ki želi v EU integracije, ima nerešeno vprašanje Kosova oziroma ne priznava obstoj v takšni obliki kot je, hkrati pa je pod pritiskom enega dela  javnosti, da   ne prizna Kosovo i drugi del pa da se čim prej spravi na poti pospešenega približevanja EU integracijskim procesom. Oboje sočasno ne gre.  Čeprav s statusom skorajšnjega začetka pridružitvenim  pogovorom, Srbija ne bo dosegla nič. Rusi so lep čas dobavljali oborožitveno tehniko Srbom, sedaj je to manj možno ker bo ob morebitnem začetku pridružitvenim pogajanjem, morala standarde tudi na tem  področju »evropeizirati«. Zelo težka in nehvaležna naloga za Srbijo. Kislo jabolko  ki ga mora Srbija ugrizniti in tudi pojesti. Želeli ali ne, tukaj mora Srbija poklekniti, priznati Kosovo, dovoliti vključitev v mednarodne organizacije.

Rusija bo še naprej zaskrbljena, bo opozarjala na nespoštovanju resolucij, Evropa pa bo morala postati evropska in predvsem pa še bolj suveren igralec v  geostrateških preigravanjih. In hladno vojno končati na njenih tleh kjer se je ves čas dogajala.

Hladno vojno končati z toplim in iskreni stiskom rok!

 

.Vane T.Costa