Mednarodni dan boja za odpravo nasilja nad ženskami

25. november je bil razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981, in sicer v spomin na sestre Mirabal, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960. Aktivnosti se začno vsako leto 25. novembra in se zaključijo 10. decembra, na Svetovni dan človekovih pravic. Tudi v Sloveniji so se s sporočili za javnost oglasile različne organizacije, ki naj bi jim bila ključna skrb opozarjanje na vse bolj nevzdržen položaj žensk, zlasti, kar se tiče spolnega nadlegovanja in nasilja. Statistike pravijo, da ga je v Evropski uniji vsak dan deležna vsaka četrtka ženska. Podatki slovenske policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini. V zadnjih petih letih (2010–2014) je bilo takih žrtev v Sloveniji vsako leto povprečno okrog 1.600. Prijav kaznivih dejanj, v katerih so žrtve utrpele telesne poškodbe, je bilo v tem obdobju povprečno nekaj več kot 500 letno. Prijav zanemarjanja mladoletnic in surovega ravnanja z njimi je bilo povprečno 400 na leto.

O nasilju nad ženskami, spolnem nadlegovanju in nasilju, so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorili tudi evropski poslanci.  S 580 glasovi za in 10  glasovi proti so sprejeli resolucijo, v kateri so ostro obsodili vse oblike spolnega nasilja in ponovno pozvali Evropsko komisijo naj pripravi osnutek zakona za zaščito žensk pred nasiljem. O tem evropska poslanka Patricija Šulin. »Storilci spolnih zločinov izbirajo žrtve, ki so dovolj šibke, da molčijo, z ustrahovanjem pa jih “držijo v pesti” tudi po več let. Ker se žrtve bojijo odziva okolice, molčijo in slednje je bil tudi poglavitni vzrok za molk žrtev spolnega nadlegovanja v Evropskem parlamentu, ki so molčale iz strahu pred izgubo službe. Spolne odnose pa naj bi v zameno za službo za nedoločen čas zahteval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, in sicer od farmacevtke, ki ji je uredil redno zaposlitev v Lekarni Ljubljana, da je lahko pridobila kredit za nakup stanovanja zase in za dva otroka. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev, so kriminalisti izvedli hišni preiskavi na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana, ljubljanskemu županu, ki zanika vsakršno storitev kaznivega dejanja, so že nekaj mesecev prej tudi prisluškovali.

Do spolnega nasilja je nujna ničelna toleranca, pravi Patricija Šulin. »Žrtve spolnega nasilja se soočajo z občutkom sramu, gnusa in pogosto z občutkom krivde, zato je pomembno, da jih spodbudimo k temu, da spregovorijo. NE je NE in žrtev NI nikoli kriva, zato se zavzemam za dodatno ozaveščanje in preventivne postopke za pomoč žrtvam, ne da bi jih dodatno stigmatizirali. Poleg ustrezne zdravniške oskrbe potrebujemo tudi hitre in odločne ukrepe na strani pristojnih organov, ki morajo varovati človekovo dostojanstvo in človekove pravice. Kot stalna poročevalka za enakopravnost spolov na odboru za proračun se aktivno zavzemam za enake možnosti za ženske in moške, zato ostro nasprotujem vsem oblikam nasilja! Zato sem prepričana, da je ničelna toleranca do spolnega nasilja edini pravi odgovor na ta zavržna dejanja!«

Ker se v preiskavi kaznivega dejanja posilstva  policisti in tožilci soočajo s številnimi preprekami, v več primerih ni zadostnih materialnih dokazov, dodatno pa je preiskava otežena zaradi nevarnosti zastaranja primera, je Patricija Šulin  na Evropsko komisijo naslovila poslansko vprašanje o aktivnostih komisije na področju boja proti spolnemu nasilju.  Evropska komisarka  Vera Jourova ji je v imenu komisije zagotovila, da se komisija osredotoča na spremljanje in usmerjanje držav članic pri preprečevanju nasilja in zagotavljanju podpore žrtvam pri izvajanju ukrepov na nacionalni ravni, ki jih je v okviru svojih pristojnosti sprejela EU.

Prepričana je, da bi bilo potrebno zvišati spodnjo mejo kazni za kaznivo dejanje posilstva na pet let zaporne kazni, ker pa zgolj zvišanje zaporne kazni ni dovolj, zagovarjam psihiatrično obravnavo storilcev že v zaporu in nadzor po prestani kazni.  Veljavni KZ RS v poglavju Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost določa zaporno kazen od enega do desetih let za storilca, ki je zagrešil kaznivo dejanje posilstva, v kolikor pa je bilo dejanje storjeno na grozovit ali posebno poniževalni način ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Pravosodni minister Goran Klemenčič s s tem ne strinja. Po njegovem, da so kazni primerne, poleg tega je proti nadzoru po prestani zaporni kazni, ker da je v zaporih dovolj strokovnega psihiatričnega osebja, ki se bo ukvarjalo s spolnimi delikventi.

V posmeh vsem, ki se borijo zoper nasilje nad ženskami, je ljubljansko sodišče septembra odločilo, da tožilci v pregonu ljubljanskega župana Zorana Jankovića ne smejo uporabiti dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem, in ki neizpodbitno pričaj, da je v zameno za službo zahteval spolne usluge.