Makedonski »Absurdistan« ali kako zaradi političnih ambicij fizično iztrebljati lastni narod

Najbolj  južna država, pa kljub temu Severna Makedonija, je mnoga stoletja imela smolo z drugimi,  ki ji niso postili da se realizirajo.  Sedaj, posebej zadnjih nekaj let, se spopada sama  seboj z lastno nerealiziranostjo  in primitivnim bojem  za oblast, tudi preko trupel, če je treba, tokrat v dobesednem smislu.

Trenutne razmere povezanimi z COVID 19  so katastrofalne in ni besed, ki bi jih lahko ublažile, polepšale ali vladnih ukrepov, ki se ne sprejmejo in ki lahko izboljšajo stanje. Kakorkoli obrneš ima Makedonija najprej največ mrtvih od enega milijona prebivalcev na Balkanu, nihče ni slabši, pravzaprav med najslabšimi v Evropi, v zadnjih nekaj tednih pa smo najslabši v  sramotni »ligi prvakov« v Evropi,  kjer  državljani zaradi nesposobnosti skorumpirane, dezorientirane vlade in njene zdravstvene politike plačujejo z  svojimi življenji, življenji navadnih vsakdanih ljudi.

Dnevna bilanca 30  oktobra je rekordnih 934 novih primerov Covid-19 je umrlo pet bolnikov. Njihovo ministrstvo za zdravje obvešča, da je bilo v zadnjih 24 urah opravljenih 2748 testov in registriranih 934 novih primerov covid-19 ali skoraj štirideset procentov. Skoraj 1000 mrtvih pa nobeden ne zažene vik in krik. Ni resnega nagovora državljanov  pri tako morbidnih številkah mrtvih. Samo zato ker je to vladni minister politične vlade , ki dejansko se bolj po »švedsko » obnaša in dopušča, ker je to njihova vladna zdravstvena  politika, da se uveljavljajo »modeli« spopadanja z epidemijo na  »izi« oziroma na počasi.

 In če potegnemo paralelo z »našimi«, oziroma njihovimi političnimi »sorodniki« na slovenskih tleh, vidimo da ni nobene razlike  med socialisti tu in socialisti tam. Eni so slepi in pijani od oblasti, drugi pa pijani in zagnani in slepi za ukrepe in uspehe drugih, in udrihajo čez vse tudi z protizakonitimi hujskaškimi nastopi in uničevalskimi zoperstavljanji da ja drugim ne uspe, četudi delajo prav. Nezaslišana in do sedaj oziroma šele sedaj videna hipokrizija »nemerljivih«« razsežnosti.

Med ostalim, pravijo  da je vse  v redu in da je pod nadzorom pa  nič ni pod nadzorom, da sprejemajo  ukrepe in se nič konkretnega ne naredi. Pravijo, da ščitijo prebivalstvo, in bolnike silijo k  delu in jim ogrožajo življenja, pravijo, da skrbijo za zdravstvene delavce in  ne zagotovijo  pa niti brezplačnih testov. Nekateri ministri ki so prej okusili oblast kradejo malo manj in manj opazno, eni pa ko so prvič zavohali oblast, pa niti  en teden niso sedeli v  ministrski pisarni,  so hitro »povrnili« stroške svojim mecenom in so v slabih štirinajstih dneh  dodelil tenderja dva za strica in očeta, da vesta da se politični »suport« splača.  Iz vzhodnega in južnega dela Makedonije svoj »pridelan«  in močno kompromitiran denar investirajo v neprijazno in anti makedonsko  Bolgarijo in Grčijo oziroma v  nepremičnine ob Črnem ali Egejskem morju, drugi pa v zmogljivosti ob Jonskem Morju.

Fevdalizem da te kap!

In ti gostitelji njihovega denarja premoženja za hude čase jim sočasno postavljajo vsakokrat nove spotike na poti k integracijskimi procesi v evropsko skupnost ko postavljajo ovire, ki ji h morajo preskočiti v kolikor želijo vstopiti in se »igrati« na peskovniku ki se imenuje Evropa.

Eni so jih prisilili da so postali Severni, drugi želijo da ne bi bili več Makedonci, ali pa če že morejo,   da ne smejo imeti svojo zgodovino  in svoj uradni jezik z imenom makedonski  ampak da je njihova zgodovina del zgodovine tistih ki sojih okupirali med drugo svetovno vojno.

Politično hermofroditna(dvospolna) vlada pa cinca in zgublja še tisto  malo verodostojnosti, ki ji je še ostala. Krizne in katastrofalne razmere,  ki so  nastali pred, med in zelo verjetno še bolj po tem ko bo korona mimo, bo pokazala vso bedo nesposobnosti in destruktivnosti politično intrigantski in grabežljivi kliki,   ki se skriva pod imenom SDSM.   Ime da te kap!

Takrat bodo vsi nekje na zdravljenju nekje v mestih in krajih pod drugim imenom v »neprijaznih« državah  in gostiteljicah njihovega »v lastnem potu« pridelanega premoženja, nevedni in pošteni do zadnjega diha svojega izdajalskega  in nevrednega življenja in odnosa do svojih  dovčerajšnjih rojakov in  sodržavljanov. Njihovi dovčerajšnji podporniki, volivci se bodo morali pustiti prepričati  novim obrazom morda boljšim ali pa tudi ne.

Vlaki bodo vozili naprej, za prenekaterega pa od  njih pa bo za vedno zamujen  vlak na poti do neke nove morebiti bolj spodobne normalnosti, ki bo kazala obraz blizu resničnosti in manj navideznosti

Vane T. Costa