Mag.Ivan Simič: Slačilnica

Svetovno nogometno prvenstvo je za nami. Mnogi se bodo vrnili v vsakodnevne tirnice, mnogi bodo žalovali zaradi porazov, čeprav so ti bili njihov višek, mnogi pa bodo še dolge mesece odplačevali nogometno navdušenje. Prvenstvo je bilo tudi dobra promocija najvišjih politikov posameznih držav. Vsaka država ima svojega predsednika in popolnoma normalno je, da predsednik podpira reprezentanco svoje države. Veliko bolj nenavadno je, če na tako pomembnih tekmovanjih oziroma tekmah ni predsednika države, kot pa če je. Gre za ustaljeni protokol, ko levo in desno od predsednika svetovne nogometne zveze sedita predsednika držav, čigar reprezentanci igrata na zelenici. Zaradi tega sem zagovornik tega in se ne strinjam s kritiki, ki obsojajo tovrstne obiske predsednikov držav. Predstavljajte si, da ste na velikem tekmovanju in vse ekipe so obiskali predsedniki držav, le vašega ni bilo, ker neki politiki ali novinarji, ki imajo težave z imenom in priimkom aktualnega predsednika, nasprotujejo njegovemu potovanju na to tekmovanje, ker bo to na primer stalo davkoplačevalce. Menim, da je to dolžnost predsednika, ne glede na to, kako je predsedniku ime ter ali je priljubljen ali ne. Bil je izvoljen z večino in to je treba spoštovati.

Ne strinjam pa se, da predsednik države športnike obiskuje v slačilnici. Slačilnica je kraljestvo igralcev in strokovnega vodstva reprezentance. Tam se dogajajo najlepše in najhujše stvari in zaradi tega mora vse ostati tam. Tam so neverjetna čustva. Ob zmagah veliko veselje, ob porazih velika žalost. Zato jih je treba pustiti, da to preživijo sami. Dovolj bo časa za druženje po njihovem prihodu iz slačilnice.

Prav tako se ne strinjam s trditvami, da si politiki, konkretno predsednik, s takšnimi obiski nabirajo politične točke. To štejem za njegovo dolžnost in tovrstni obiski mu ne bodo prinesli zmage na naslednjih volitvah.

Naslovnica današnje revije DENAR je posvečena počitnicam. Sproščen in brezskrben nasmeh v modrem morju, po možnosti daleč od vsakodnevnih skrbi. Mnogi se sprašujejo, ali je to sploh mogoče. Ali se je možno brezskrbno prepustiti radostim dopustniškega življenje in ali je nujno, da moram v rokah držati elektronsko napravo? V davnih časih smo v morski vodi roke uporabljali za plavanje ali raznovrstno igranje. Kaj pa imamo danes? Imamo družbo polno stresa, v kateri vsi hitijo in se bojijo, da ne bodo zamudili kakšne novice.

Pri nas je ta trenutek najpomembnejša novica, kdo bo, če bo, oblikoval vlado. Gre za burlesko brez primere, ko poraženci iz strahu pred zmagovalcem sestavljajo vlado in so pri tem očitno pripravljeni iti tudi čez gnile kompromise. Zato menim, da tako sestavljena vlada ne bo mogla kakovostno vladati in je zaradi tega prišel čas za novo mešanje kart oziroma nove volitve. Čim prej, tem bolje. Če politiki za korist države in predvsem državljanov niso sposobni iti čez osebne zamere, potem si tudi ne zaslužijo, da so v politiki in da nam vladajo.

Velika težava je tudi v zlorabi oblasti, kajti če poveš, kaj misliš, in ob tem še javno kritiziraš nesposobne ali tiste, ki kršijo zakonodajo, se ti brez večjih težav maščujejo. Kljub vsemu temu smo se določili, da tudi v tej reviji DENAR objavimo nekaj primerov, v katerih opažamo zlorabe, katerih je ob nedelovanju pravne države vedno več. Kot majhen otrok, ko dojame, da ga starši ne morejo več nadzirati. Si pač dovoli vedno več.

Zato vam predlagam, da ob odhodu na dopust odložite delo in se v celoti posvetite svojim najbližjim ter se v službo vrnete polni energije.

Mag. Ivan Simič

Izvirno objavljeno v reviji Denar