Lesna biomasa (kot kurivo)- pomembna je trajnost

Zveza  potrošnikov Slovenije je objavila zanimiv članek o kurjenju z lesno biomaso.

 

V zadnjih letih je vse večji pritisk na zamenjavo fosilnih goriv z okolju prijaznejšimi in obnovljivimi viri, med katere spada tudi les. Les slabše kakovosti, droben les, lesni ostanki in odslužen les so pomemben vir energije. Prednost lesa je, da je domač in obnovljiv vir, vendar le, če izvira iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari.

Na naših testih smo že ugotavljali, kakšna je kakovost lesnih peletov in drv, tokrat pa smo se bolj kot kakovosti posvetili vprašanju trajnosti pri pridobivanju lesa v energetske namene.

Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdnogospodarski načrti so podlaga za gospodarjenje tako v zasebnih kot tudi v gozdovih v lasti države ali lokalnih skupnosti. Skladno s tem je tudi raba lesnih goriv tradicionalna.

V članku preberite:

• Les je dober energetski vir
• Pomembna je kakovost kotlov in lesnih goriv
• Majhen delež peletov s trajnostnim certifikatom
• Nebrzdano izkoriščanje lesa ni trajnostno
• Plantaže zmanjšujejo biotsko pestrost
• Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdom v Sloveniji
• Poraba lesa v energetske namene v Sloveniji
• ZPS nasvet
• Najpomembnejša certifikata trajnostne pridelave lesa 

Les je dober energetski vir

Predvsem na podeželju in povsod tam, kjer je gozda veliko, je les dober energetski vir. Po podatkih ankete, ki so jo opravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, se več kot 50 odstotkov gospodinjstev na podeželju ogreva z lesom.

Kar 56 odstotkov teh les pridobi v svojem gozdu oziroma v gozdu, ki je v lasti družine. Tako je les na podeželju pomemben tudi s socialno-ekonomskega vidika. Pri tem je pomembna raba sodobnih in učinkovitih tehnologij, med katere spadajo sistemi za skupinsko ogrevanje naselij ter sistemi za soproizvodnjo elektrike in toplote (kogeneracija).

Pomembna je kakovost kotlov in lesnih goriv

Največ lesa porabimo v individualnih kuriščih v gospodinjstvih, pri čemer prednjačijo drva in peleti. V tem primeru je pomembna uporaba sodobnih kotlov in kakovostnih lesnih goriv.

Poleg tega je pomembno, da les izvira iz legalnih sečenj in je pridobljen trajnostno oziroma skladno z Zakonom o gozdovih in skladno z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom.

Ko govorimo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, imamo v svetovnem merilu dva najbolj priznana certifikata: FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification.

Njune značilnosti razlagamo v nadaljevanju prispevka. Certificiranje potrdi skladnost gospodarjenja z gozdovi glede na mednarodno sprejete standarde, kar omogoča boljše pogoje trgovanja in konkurenčno prednost. 

Majhen delež peletov s trajnostnim certifikatom

Na ertifikata FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) lahko kupci naletijo tudi pri nakupu lesnih goriv. A med pregledom vreč peletov, ki smo jih preverili na testih v zadnjih sedmih letih, smo ugotovili, da sta prisotna na manj kot 15 odstotkih vzorcev – v zadnjem letu celo zgolj na 6,7 odstotka vzorcev.

To je tudi posledica dejstva, da imajo omenjena certifikata predvsem uvoženi peleti, ki jih proizvajajo kot stranski produkt na velikih žagah.

Proizvodnja peletov v Sloveniji

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je proizvodnja peletov v Sloveniji leta 2020 znašala 148.000 ton, kar je 10,4 odstotka več kot leta 2019.

Leta 2020 so evidentirali 22 poslovnih subjektov, ki proizvajajo pelete za trg, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji jih je proizvedel več kot 50.000 ton na leto, preostali pa do 20.000 ton.

V zadnjem desetletju je bila Slovenija neto uvoznik peletov, z izjemo leta 2017, ko je bil izvoz večji od uvoza, kar dokazuje, da je bila poraba peletov pri nas običajno večja od domače proizvodnje.

Leta 2020 smo glede na podatke Statističnega urada RS (SURS) uvozili nekaj manj kot 257.000 ton lesnih peletov, kar je 12 odstotkov več kot leto poprej, največ iz Romunije (36 odstotkov), Ukrajine (23 odstotkov) in Avstrije (13 odstotkov).

Nebrzdano izkoriščanje lesa ni trajnostno

Skrb vzbujajoče je lahko dejstvo, da večina uvoženih peletov prihaja iz Romunije in Ukrajine, ki sta že nekaj let na črnem seznamu okoljevarstvenih organizacij glede nebrzdanega in v več primerih tudi nelegalnega izkoriščanja gozdov.

Pri nečednostih sodelujejo (tudi) podjetja iz zahodne Evrope, zaradi visoke stopnje korupcije jim tega ne prepreči niti zaostrena zakonodaja.

Evropska politika lesno biomaso obravnava kot obnovljiv in ogljično nevtralen vir energije. Od leta 2009 z Direktivo o obnovljivih virih energije (RED) tudi subvencionira elektriko, pridobljeno iz lesne biomase.

To je v nekaterih državah, ki imajo zelo ugodno shemo za obnovljive vire, povzročilo povečano povpraševanja po lesnih gorivih tako znotraj EU kot zunaj njenih meja, kar prinaša vrsto negativnih posledic, predvsem v primerih, ko ni zagotovljeno trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

Trajnostnim gospodarjenjem z gozdom

Čezmerno izkoriščanje gozdov zmanjšuje biotsko raznovrstnost (še posebej so na udaru gozdne ptice), vpliva na erozijo prsti in pitno vodo. Subvencije energetskemu sektorju negativno vplivajo tudi na druge gospodarske panoge, kot sta papirna industrija in proizvodnja lesnih kompozitov, saj se cene surovin dvigajo.

Že res, da je lesna biomasa obnovljiv vir, a to ne pomeni, da jo lahko izkoriščamo v neomejenem obsegu in v neprimernih in zastarelih tehnologijah. V času podnebne krize potrebujemo stabilne gozdove, ki skladiščijo ogljik v nadzemni in podzemni biomasi.

S trajnostnim gospodarjenjem z gozdom dosežemo, da del letnega prirastka vedno akumuliramo v gozdovih, s čimer povečujemo lesno zalogo gozdov in tudi skladiščenje ogljika v nadzemni in podzemni lesni biomasi.

Če gozd čezmerno sekamo, povzročimo izpuste, ki jih ne moremo nadoknaditi z novo osnovanimi sestoji oziroma jih bomo nadomestili v bistveno daljšem času.

V času podnebne krize potrebujemo stabilne gozdove, ki skladiščijo ogljik v nadzemni in podzemni biomasi. 

Plantaže zmanjšujejo biotsko pestrost

V številnih delih sveta naravne mešane in biotsko pestre gozdove nadomeščajo plantaže pogosto hitrorastočih drevesnih vrst. Z njimi naj bi ustrezno nadomestili izsekane gozdove in zagotovili nadaljnjo akumulacijo ogljika v gozdovih.

Vendar ima tak sistem gospodarjenja z gozdovi nekaj resnih pomanjkljivosti, med katerimi je glavna povezana z izgubo biotske pestrosti.

Nova strategija EU za gozdove

V novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 je zapisano, da je energija iz lesne biomase trenutno glavni vir obnovljive energije, saj zagotavlja 60 odstotkov porabe energije iz obnovljivih virov v EU, k čemur so veliko pripomogle tudi subvencije.

Da bi države članice dosegle cilj zmanjšanja izpustov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, bodo morale znatno povečati delež obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov.

Energija iz biomase bo imela v tej mešanici še naprej pomembno vlogo, če se bo biomasa proizvajala trajnostno in uporabljala učinkovito, v skladu z načelom kaskadne uporabe, ob upoštevanju ciljev Unije glede ponorov ogljika in biotske raznovrstnosti ter splošne razpoložljivosti lesa v mejah trajnosti do leta 2030.

Da bi zagotovili socialno-ekonomske koristi in okoljsko trajnost energije iz lesne biomase, so v direktivo o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2018 vključena okrepljena trajnostna merila za vse vrste biomase za pridobivanje energije. 

Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdom v Sloveniji

V Sloveniji je situacija bistveno drugačna. Kot smo že omenili, z gozdom že desetletja gospodarimo trajnostno in sonaravno. Posekana količina lesa je bistveno manjša, kot je predvideno v gozdnogospodarskih načrtih, za ogrevanje pa porabimo le slabo tretjino poseka.

Lastnik gozda je zavezan slediti navodilom gozdarja in lahko poseka le za posek označeno drevje.

V energetske namene pri nas porabimo manj kot dva milijona ton lesa, večino v gospodinjstvih. Nimamo velikih energetskih sistemov, ki bi čezmerno izkoriščali oziroma pritiskali na večji posek lesa.

Pravzaprav bi si v tem trenutku morali prizadevati, da povečamo rabo biomase za energetske namene (in s tem vsaj deloma nadomestimo surovine iz uvoza, denimo zemeljski plin), a kot kažejo podatki statističnega urada, se je raba lesa v energetske namene v zadnjih letih v gospodinjstvih celo zmanjšala. 

Poraba lesa v energetske namene v Sloveniji

Da bo kurjenje lesne biomase okoljsko sprejemljivo, bomo morali v Sloveniji zagotoviti tudi bolj dosledno spoštovanje predpisov glede izpustov iz kurilnih naprav.

Individualna kurišča so pri nas namreč eden izmed glavnih virov prašnih delcev (PM10), preseganje njihovih mejnih vrednosti pa številne občine uvršča med degradirana območja zaradi onesnaženja zraka.

K pretiranemu onesnaževanju z delci PM10 najbolj prispevajo nekakovostna goriva ter zastareli kotli in naprave z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase.

Pri tem se izraža tudi problematika energetske revščine, ki mnoga gospodinjstva z nizkimi dohodki sili v uporabo zastarelih peči in nekakovostnih goriv, tudi odpadkov.
Vir: SURS 

ZPS nasvet

Ustrezne kurilne naprave

Pri ogrevanju z lesnimi gorivi je treba biti pozoren na to, da jih uporabljamo v ustrezni kurilni napravi z visokim izkoristkom in ustreznim sistemom uravnavanja zgorevanja. Kurilne naprave na lesno biomaso, ki se ne uporabljajo pravilno ter niso redno vzdrževane in očiščene, so nevarne za okolje in za ljudi.

Kupujte pri domačih, lokalnih proizvajalcih

Glavna prednost lesnih goriv je, da so domač in obnovljiv vir energije. Lesna goriva zato kupujte pri domačih, lokalnih proizvajalcih, saj z našimi gozdovi trajnostno gospodarijo, transportne poti pa so kratke.

Poleg tega so peleti, kupljeni neposredno pri proizvajalcih peletov, cenejši. Trenutno so cene pri distributerjih za deset odstotkov (ali 27 evrov na tono) višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so za osem odstotkov (ali 22 evrov na tono) višje kot neposredno pri proizvajalcih.

Bodite pozorni na certifikate

Pri nakupu uvoženih peletov bodite pozorni na enega od certifikatov, ki dokazuje trajnostno pridelavo lesa in lesnih izdelkov (FSC ali PEFC). 

Najpomembnejša certifikata trajnostne pridelave lesa

FSC (Forest Stewardship Council)

FSC (Forest Stewardship Council) je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija, ki so jo leta 1993 ustanovili kot odgovor na problematiko čezmernega in nenadzorovanega izkoriščanja gozdov.

Promovira trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki je okolju prijazno (ob uporabi lesnih in nelesnih gozdnih dobrin se ohranja biotska raznovrstnost), družbeno koristno (lokalno prebivalstvo in celotno družbo usmerja v koriščenje dolgoročnih prednosti gozda) in gospodarno (aktivnosti so dobičkonosne, a ne uničujejo gozdnih virov in ekosistemov).

FSC sam ne izvaja pregledov, temveč akreditira certifikacijske organe, da delujejo v skladu s sklopom načel in meril organizacije FSC. Je najbolj verodostojen in učinkovit sistem certificiranja v gozdarstvu.

Vizija FSC je, da svetovni gozdovi zadovoljujejo socialne, ekološke in ekonomske pravice sedanjih generacij, ne da bi bile zaradi tega ogrožene pravice prihodnjih generacij.

Pomankljivosti certifikata FSC

Med pomanjkljivostmi FSC velja omeniti, da še vedno certificira les iz primarnih in starodavnih gozdov (Amazonija in Borneo), ki bi jih morali pustiti nedotaknjene.

Prav tako certificira velike monokulturne nasade dreves (npr. tikovca in oljne palme), ki so zelo verjetno povzročili uničenje primarnega tropskega gozda.

Večkrat je bilo dokazano, da nekateri certifikacijski organi, ki jih je akreditirala FSC, izdajajo certifikate podjetjem, ki sekajo gozd na podlagi podkupnine. Kritika leti tudi na sistem označevanja, ki lahko pri potrošnikih vzbudi lažen občutek varnosti.

Nekateri izdelki so označeni z oznako “FSC 100 %”, veliko jih je označenih z oznako “FSC Mix”. Oznaka “FSC Mi”« pomeni, da je 70 odstotkov lesa iz gozdov s certifikatom FSC, za preostalih 30 odstotkov pa ni jamstva.

Kljub vsemu velja poudariti, da so študije pokazale pozitiven učinek certificiranja FSC, a dobro je vedeti, da tudi v tem primeru stoodstotnega jamstva, da gre za trajnosten les, ni.

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification)

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) je svetovna neprofitna in nevladna organizacija, ustanovljena leta 1999, ki s certificiranjem spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi in označevanje izdelkov, ki izvirajo iz gozda.

Način gospodarjenja z gozdovi se med državami in regijami razlikuje zaradi različnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in zgodovinskih vidikov, zato PEFC svoje zahteve prilagaja lokalnim posebnostim.

Oznaka PEFC na izdelkih naj bi zagotavljala, da uporabljene surovine v procesu proizvodnje izvirajo iz trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Oznaka PEFC na izdelkih naj bi zagotavljala, da uporabljene surovine v procesu proizvodnje izvirajo iz trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Pomankljivosti certifikata PEFC

Žal ima tudi oznaka PEFC nekaj pomanjkljivosti. Pri PEFC prevladujejo gospodarski interesi gozdarske industrije, v primerjavi z njimi okoljski in socialni interesi niso uravnoteženo zastopani. Velja za šibko, zlasti v primerjavi s FSC.

Z njo ne naslavljajo neokrnjenih gozdnih krajin (Intact Forest Landscapes), ne priznavajo in ščitijo gozda z visoko naravovarstveno vrednostjo (High conservation value forest), ne prepovedujejo dovolj pretvorbe gozdov v nasade, ne priznavajo in ne ščitijo dosledno pravic avtohtonih prebivalcev ter ne obravnavajo spornih praks certificiranih podjetij zunaj certificiranih gozdov.

Stalen problem številnih shem, ki jih je po vsem svetu potrdila organizacija PEFC, je tudi certificiranje zelo spornih gozdarskih praks. Kot primer omenimo, da so revizorji PEFC kot zakonit les potrdili celo tistega, ki je bil povezan z največjim škandalom nezakonite sečnje v Rusiji.

Avtorji: Boštjan Okorn, Nina Tome, Focus, Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije

 

vir: https://www.zps.si/okolje-topmenu-320/energija-topmenu-321/11227-lesna-biomasa-pomembna-je-trajnost