Nekategorizirano

Lažni blišč prazničnih dni

Vsa mesta , kraji, po Sloveniji in drugod v  decembru, nekateri malo večji kraji,  postanejo  če že ne  konec novembra,  pa zagotovo  prve dni decembra, kar naenkrat zelo, zelo  drugačni.  Pa ne  zaradi tega, ker se je kaj zgodilo, spremenilo, nepričakovanega zasukalo na bolje, ampak kar tako. Kar tako tudi zato, ker to počnejo drugi, drugod, vsepovsod. Udarijo v bistvo okvirja brez notranje vsebine. Svetloba, lučke, nasmejani obrazi, težko in počasi premikajoče vrste ljudi, ki ne da bi gledali,  ali bog na daj tudi kaj  videli,  se premikajo kot kakšen fluid, zaznavajoč samo nekogaršnji tilnik, lase, plešo, zadah, tobačni vonj, hlapi kuhanega vina. Navzven  neidentificirani blišč namenjen nikomur,  živi svoje življenje brez da se dotakne bistva samega, da  je komu  namenjen. Človeku. Človek mora to čutitii od znotraj,  iz sebe.Tega preprosto ni.  Larpurlartizem prazničnih dni. To ni del mene, vas, to je nečesa in nekaj ,ki gre mimo, ki se ne dotakne nikogar. Ulični godci, v primeru Celja bolj vogalni, se trudijo odvniti zatopljene poglede, mimoidočih,  hitečih in pred seboj zroče, ki zasledujejo  cilj, ki ni tukaj, v tem razsvetljenem delu mesta ampak v delu, ki ni mesto, ki je svetla, vesela  drugačnost, ki je v njih samih. Odlika družb in slabe skrbi za državljane je najbolj  opazna v teh takšnih in drugačnih sklopih prazničnih dni, poletnih, prednovoletnih , da ponujajo praznine in ne vsebine.

Ustvarjati  polnost, vsebine in lepše življenje,  je mnogo težje, kot pa ponujati ali dajati vtis  svetle prihodnosti brez svetlobe in  upanja brez vsebine. Za boljši jutri se je potrebno dotakniti duše in ne kože. Notranje bogatstvo bivanja in čutenja  sebe in okolja, ki mu pripadamo, je naša skrb, upam si reči prave, resnične  družbe  in ljudi, ki jo vodijo.  Sloveniji in nam državljnom privoščim prihodnost z vsebino in polnosti bivanja, brez enormne porabe elektrike in časa za nikogaršnje dobro. Ni potrebno mnogo napora za dotakniti se bistva človeka, njegovega čutenja.

Sancta simplicita! Če bi le bilo tako enostavno….

Tekst in foto: Vane K. Tegov

Mogoče vam bo všeč