Koreizacija medijskega prostora se nadaljuje: “S 1. februarjem 2024 je RTV Slovenija prenehala oddajati v digitalnem radiodifuznem omrežju multipleks C.”
Ob tem nezaslišanem početju in »discipliniranjem« dela populacije z namenom povečanja svoje gledanosti je Romana Tomc, evropska poslanka iz Slovenije o tem diskriminatornem dejanju Evropski komisiji, kot varuhu medijske pluralnosti, postavila prednostno vprašanje.
S 1. februarjem 2024 je RTV Slovenija prenehala oddajati v digitalnem radiodifuznem omrežju multipleks C. Tako je multipleks A ostal edino prizemno digitalno radiodifuzno omrežje s pokritostjo na celotnem območju Slovenije. Ta odločitev ima daljnosežne posledice, zlasti za približno 60.000 posameznikov, ki niso naročniki IPTV, edinega drugega razpoložljivega načina sprejemanja televizijskih programov v Sloveniji.
Izguba dostopa do zasebnih televizijskih postaj prek zemeljske televizijske antene vpliva na precejšen del prebivalstva, zlasti tistih z omejenimi sredstvi. RTV Slovenija ni predložila nobenih razlogov za odločitev o ukinitvi alternativnega multipleksa. Narejeno vse da bo uporabno samo zase, je prvovrstna diskriminatorna poteza, ki ne sme biti neopažena.
Zelo nenavadno je, da ima javni nacionalni medij tako enostransko moč nad sistemom radiodifuznega omrežja. Tradicionalno so bila podjetja, ki nadzorujejo radiodifuzna omrežja, zlasti v postkomunističnih državah, ločena od javnih nacionalnih medijev in ustanovljena kot neodvisni subjekti. Trenutne razmere poudarjajo edinstveno pravico RTV Slovenija na tem področju, ki ji omogoča, da brez ustreznega nadzora učinkovito zapre konkurenčne televizijske postaje.
-
Ali bo Komisija preučila zadevo, upoštevala resnost položaja in morebitni vpliv na pluralnost medijev ter dostop do informacij?
-
Ali bo Komisija opravila temeljito preiskavo okoliščin, povezanih z ukinitvijo multipleksa C, da bi zagotovila preglednost, pravičnost in spoštovanje uveljavljenih regulativnih praks v EU?
Ali bo to obrodilo sadov, tako kot v primeru »ravnanja” Vere Jourove, bomo videli kmalu. Ravnanja EU komisije in organi ki pokrivalo določene segmente iz skupne politike mora imeti učinek na vse in ob vsaki kršitvi kakršnekoli pravice državljanov v posamezni članici znotraj unije. V kolikor temu ni tako se gre za diskriminatorno ravnanje in pejorativni odnos do posamezne članice. To pa je daleč od tega kar se pričakuje od skupne razširjenje evropske družine.
Vane T. Costa
Vir in foto: https://www.romanatomc.si/