Protesti v Ljubljani Foto Bojan Puhek
IntervjuNotranje zadeve

(Komentar) Resnici in pravici pogledati v oči. Z očmi ki vidijo in morajo in smejo videti boljši jutri

Dan kot takšen bi bil lep prijeten in kot sprva zamišljen, pod vtisom pečenega kostanja, ki ga je v resnici tudi bilo. V dobri družbi z primerno pripravljenimi (beri pečenih in kuhanih kostanjev), seveda ob potrebnem preseku stanja v družbi. Dobra pa vendarle zaskrbljena družba.

Zaskrbljenost je izzvana  od ljudi ki so pripravljeni  stanje v družbi do te mere pokvariti in ga okvariti,  da to normalen  deloven človek in posameznik ne razume. Ne razume tudi ljudi, ki niso imeli nikoli in nikdar razumevanje za druge razen za sebe in svoj materialistični  in mentalni egoizem.  Lastna početja poveličevati   čeprav po realnih merilih ni kaj merljivega pri takšnih ljudeh. Prav ti  nemerljivi  želijo spremeniti,  bolj podreti meje določenega reda v družbi kjer morajo stvari, početja  in rezultati biti merljivi. Želijo za sebe več pa tudi za tiste ki pridejo od drugod ne da bi bili ogroženi  in brez da bi poskusili svoje probleme  reševati  in rešiti doma. Mi imamo doma za reševati  težave svojih ljudi, šele takrat je možno biti nesebičen če si poskrbel za domače državljane. In nič drugače.  Vse drugo je lažni altruizem.  In ko ne dosežejo to s pomočjo nekih kvazi protestov,  umetniških inštalacij tudi s pomočjo »inštalaterjev« iz tujine, se začne načrtna destrukcija. Tukaj nastopi odločenost odločevalca oziroma  tistega ki je pooblačen da  to ustavi. Ustaviti, in ne poskusiti ustaviti. Nič se pustiti  podvreči in podleči pritisku.  Slaba početja ki imajo za učinek destrukcijo in razgradnjo  se ustavijo ali kanalizirajo na edini možni način z primerno institucionalno močjo.  Ljudem in skupinam v državi,  ki imajo rušilne  namene in razgradnjo že zgrajenega ne smemo dovoliti da diktirajo tempo. Sedaj je na žalost to prisotno, pa ne bi smelo. Odločno in odločilno je treba reči STOP in narediti vse da tako ostane.

Protesti v Ljubljani-izrez zaslona

Prisotni sogovorniki so me napeljali,  ki razmišljanju da je potrebno energijo preusmeriti v to da rešujemo težave, ki jih povzroča  dolgotrajna prisotnost epidemije  in posledice ki jih pušča za seboj.  Ob vsem možnem trudu,  ki ga vlagajo vsi v državi, da bodo posledice manj boleče in čas prilagajanja okoliščinam,  ki jih nismo sami zakrivili  čim krajši.  Nasprotnikom kakršnega koli reda in upoštevanju nečesa, ki je potrebno jim je treba pomoliti pod nos njihov »lastni« prispevek k narodovem in svojem zdravju. Kdor ne skrbi za svoje zdravje ogroža tudi tuje. Takšnega someščana in sodržavljana si ne zaslužim da ga imam. In ga nisem pripravljen stalno razumeti in doumeti.  Kdor premore sprejeti ponujeno formulo za preživetje bo jutri ali pojutrišnjem živel bolje, pa ne samo on ampak tudi jaz, ti, vi , mi, vsi.

Kdor premore  potrpljenja zdaj  bo imel jutri bolj še življenje. V nasprotnem bo v imel zoper sebe red in ureditev,  ki je v dobro večini ali skorajda vsem državljankam in državljanom.

Trge in parke uporabljajte  za proslave, kulturne prireditve, festivale  ki slavijo življenje in  ne nekaj nasprotnega  od tega. Pa počakajte na praznik demokracije,  ki se mu reče volitve!

Vane T. Costa

Mogoče vam bo všeč

Več v:Intervju