(Komentar) Resnici in pravici pogledati v oči. Z očmi ki vidijo in morajo in smejo videti boljši jutri
Dan kot takšen bi bil lep prijeten in kot sprva zamišljen, pod vtisom pečenega kostanja, ki ga je v resnici tudi bilo. V dobri družbi z primerno pripravljenimi (beri pečenih in kuhanih kostanjev), seveda ob potrebnem preseku stanja v družbi. Dobra pa vendarle zaskrbljena družba.
Zaskrbljenost je izzvana od ljudi ki so pripravljeni stanje v družbi do te mere pokvariti in ga okvariti, da to normalen deloven človek in posameznik ne razume. Ne razume tudi ljudi, ki niso imeli nikoli in nikdar razumevanje za druge razen za sebe in svoj materialistični in mentalni egoizem. Lastna početja poveličevati čeprav po realnih merilih ni kaj merljivega pri takšnih ljudeh. Prav ti nemerljivi želijo spremeniti, bolj podreti meje določenega reda v družbi kjer morajo stvari, početja in rezultati biti merljivi. Želijo za sebe več pa tudi za tiste ki pridejo od drugod ne da bi bili ogroženi in brez da bi poskusili svoje probleme reševati in rešiti doma. Mi imamo doma za reševati težave svojih ljudi, šele takrat je možno biti nesebičen če si poskrbel za domače državljane. In nič drugače. Vse drugo je lažni altruizem. In ko ne dosežejo to s pomočjo nekih kvazi protestov, umetniških inštalacij tudi s pomočjo »inštalaterjev« iz tujine, se začne načrtna destrukcija. Tukaj nastopi odločenost odločevalca oziroma tistega ki je pooblačen da to ustavi. Ustaviti, in ne poskusiti ustaviti. Nič se pustiti podvreči in podleči pritisku. Slaba početja ki imajo za učinek destrukcijo in razgradnjo se ustavijo ali kanalizirajo na edini možni način z primerno institucionalno močjo. Ljudem in skupinam v državi, ki imajo rušilne namene in razgradnjo že zgrajenega ne smemo dovoliti da diktirajo tempo. Sedaj je na žalost to prisotno, pa ne bi smelo. Odločno in odločilno je treba reči STOP in narediti vse da tako ostane.
Protesti v Ljubljani-izrez zaslona
Prisotni sogovorniki so me napeljali, ki razmišljanju da je potrebno energijo preusmeriti v to da rešujemo težave, ki jih povzroča dolgotrajna prisotnost epidemije in posledice ki jih pušča za seboj. Ob vsem možnem trudu, ki ga vlagajo vsi v državi, da bodo posledice manj boleče in čas prilagajanja okoliščinam, ki jih nismo sami zakrivili čim krajši. Nasprotnikom kakršnega koli reda in upoštevanju nečesa, ki je potrebno jim je treba pomoliti pod nos njihov »lastni« prispevek k narodovem in svojem zdravju. Kdor ne skrbi za svoje zdravje ogroža tudi tuje. Takšnega someščana in sodržavljana si ne zaslužim da ga imam. In ga nisem pripravljen stalno razumeti in doumeti. Kdor premore sprejeti ponujeno formulo za preživetje bo jutri ali pojutrišnjem živel bolje, pa ne samo on ampak tudi jaz, ti, vi , mi, vsi.
Kdor premore potrpljenja zdaj bo imel jutri bolj še življenje. V nasprotnem bo v imel zoper sebe red in ureditev, ki je v dobro večini ali skorajda vsem državljankam in državljanom.
Trge in parke uporabljajte za proslave, kulturne prireditve, festivale ki slavijo življenje in ne nekaj nasprotnega od tega. Pa počakajte na praznik demokracije, ki se mu reče volitve!
Vane T. Costa