Komentar: “Dve lici istega obraza-od ponosa do destrukcije in nazaj!”

Čas je več kot primeren za prebujanje v naravi,  politiki in v nas samih. Prebujanje in prebujenje v nas in zaradi nas samih. Kmalu bodo začeli odstranjevati sadovi lanskih zgodnjepomladnih pomrznjenih »obljub«. Tistemu ki je to počel lahko začne razmišljati o sebi ter o možni zamenjavi »sejalca«.

Kaj se je dogajalo?

Zgodil se Trg Republike. Bilo je mnogo tega kar je dišalo po morebitnem miniranju gotovega dogodka tudi tako da so prirejali omizja, TV oddaje s katerimi so želeli doseči bolj mlačen ali celo slab odziv. Tako daleč, da so  pripravili lepljenk o morebitnih  neuspehih organizatorja in motivatorja zbiranja upokojencev in njihovih podpornikov. Lavina naraščanja obetov za še bolj uspešno snidenje in postavljanja  realnih zahtev iz katerih se kaj okusnega-konkretnega skuha. in je zrasla dovolj. Še b rasla,  lavina namreč.

In se je  skuhal, dobro začinil  in zgodil vseslovenski  protest, pred hišo demokracije, tam kjer bi se naj z pomočjo zakonov reševala usoda ljudi ali izboljševalo življenje državljank in državljanov. Vseh in v vseh ozirih. No tukaj so tisti, ki se imajo za odločevalce so pogrnili in padli na izpitu. Imajo pa možnost »popravca«. Ali pa ne. Če bodo še naprej zavlačevali. Ali ne znali. Bomo videli.

 

Nika Kovač,  “direktorica”  ulične filiale »deep state« za miniranje poskusov  spodobne države in varnega ter dostojnega življenja vseh prebivalcev Slovenije,   je pokazala zobe.  Njeni somišljeniki  pa »rinke« iz nosu, nekaj odvečnega “špeha” ter raznoraznih tekstilnih in bižuteriskih  dodatkov, ki so nakazovali  prisotnost na manj  ali bolj znanih delih zunanje oprave »rešiteljev«.  Ko je videla da ne more  biti začimba v vsaki juhi, je pa hitro zbobnala tiste najbolj neučakane in potrebne »ulice« in plesa.

In?

Zgodila se je ulica, ustavitev prometa, motenja le tega, seveda na petek, v konici popoldanskega vračanja, kjer so si pridobili »simpatije« potrpežljivih  voznikov v prometu(skozi sikanja in nemočnim dvigom rok  proti nebeškemu stvarstvu). Želeli so ulico in zaščito okolja in vseh okoljskih aspektov njihovega mladega življenja, sočasno zaradi ustavljenega  prometa še bolj onesnaževali vse okrog  sebe.

Želijo si spoštovanje zasebnosti, različnosti, pa ne spoštujejo zasebnosti in zasebnega, vdirajo in uničujejo tujo lastnino. Pravijo da bodo posadili drevesa tam kjer lahko vdrejo. In na sredi Bežigrajskega stadiona, zaščitenem spomeniku kulturne in arhitekturne dediščine devastirajo tisto kar je sveto. Nekaj njih ekstatično in nezadržno razpoloženih ostarelih in presušenih večnih oponentov slavi zmago in  huronsko navija za čimprejšnjo pijačo ali »dozo« smeha…Vaši podobno misleči iz španske državljanske vojne bi  rekli »Non pasaran!« Res je, ne bo šlo!

Hvala bogu..

Je druga stran istega obraza kjer sta  ponos in dostojanstvo dve strani istega obraza. Tisti znajo in vedo ter kljub potrpljenju, ki je nujna sestavina v zdajšnjem času, da je potrebno stopiti skupaj in se resno pogovoriti. Pogovoriti, dogovoriti, spremeniti, popraviti, urediti. Ja, interpelacija o delu vlade, se reče temu kar je potrebno zajeti pod enim imenom. Na simbolnem  kraju, Planici, kjer je složnost, strnjenost pozitivnih misli in nacionalnega ponosa najbolj gosta na kvadratni meter. Kako bo kdo vzel to gesto in mesto kjer se je zgodila, bomo videli kmalu.  Ali kdo česa zmore in kaj sploh premore. Eni premorejo vse, čas, potrpljenje, ponos, domoljubje. Sedaj je idealna priložnost za morebitni zasuk v  smeri znosne plovbe  in vstran iz plitvih  kjer so velikokrat nasedli nevešči krmarjenja ladje z imenom Slovenija.

Planiški zlati uspeh  in osvojene zlate kolajne so lahko in več kot očitno  simbolični zgled  kako se da doseči vse če je le volja in potrpljenje.

Vane T. Costa