Bo tokrat več pameti in kompetenc-v SB Celje razpis za strokovnega in poslovnega direktorja.
Končno luč na koncu tunela, pardon, razpis za najodgovornejša mesta v tretji največji bolnišnici v Sloveniji. V petek, v Uradnem listu sta bila objavljena razpisa za direktorja in strokovnega direktorja celjske bolnišnice.
Direktor bolnišnice mora imeti univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let vodstvenih delovnih izkušenj, ustrezna organizacijska in upravljavska znanja, treba je predložiti vizijo in strategijo razvoja bolnišnice. Kandidati kandidature s prijavami za direktorja bolnišnice in z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev, s programom in življenjepisom morajo predložiti najkasneje do 12. marca, kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi razpisa.
Kaj pa strokovni direktor?
Strokovni direktor bolnišnice mora imeti univerzitetno izobrazbo medicinske smeri, opravljeno specializacijo s področja dejavnosti zavoda bolnišnice, imeti najmanj pet let delovnih izkušenj, ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti in predložiti program dela in razvoja medicinske stroke v zavodu. Bo tudi tukaj kakšna lučka na koncu tunela? To lahko zvemo prav tako trideset dni po končanem razpisu.
Bo kdo premogel dovolj strokovnih in kompetenčnih referenc brez da se ga politično prežvekuje, premetava po različnih lobijih, vplivnih krogih, blizu enemu ali drugemu ali bo to res vse potekalo gladko?
Zakaj pa je bilo treba odstavljati?
V ne najbolj primernih in korektnih okoliščinah sta bila novembra lani zaradi zamenjave identitete dveh bolnikov na celjski urgenci razrešena direktorja bolnišnice Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja. Namesto Svetelška so svetniki kot vršilca dolžnosti direktorja takrat imenovali Dragana Kovačića, Vindišarja pa je kot vršilec dolžnosti nasledil Radko Komadina.
Zadnja dva nista bila kaj dosti izpostavljena in dejansko vodita bolnišnico kot »školjko«, ki se po potrebi odpre in spet zapre. Takrat, po opravljenem izrednem strokovnem nadzoru se je pokazalo, da je do zamenjave bolnikov prišlo v triažnem prostoru urgentnega centra celjske bolnišnice ob predaji bolnikov med reševalcema ZD Sevnica v triažo. Člen ki je odpovedal in pokazal konkretno slabost in nepredstavljive posledice. Z terminalnim izidom. Žal.
Državljanu, občanu, uporabniku bolnišničnih storitev se včasih zazdi, da so bolnišnice »svetišča« kjer je človekovo življenje in zdravje sveta podoba, kjer služabniki, zdravniki pokleknejo pred to »čaščeno« podobo z prisego, da bodo dali na razpolago vso znanje in človečnost za dosego in zadovoljitev božanstva Zdravje. V tem smislu so pričakovanja okolja velika. Ogromno škode bo narejene v kolikor bodo dejanja šla v nasprotno smer od pričakovanj. Še težje bo za vse.
Ali pričakujemo preveč, ali pa ravno prav?
Bog ve!