izobraževanjekolumnaSlovenijaŽivljenje

Kolumna Živeti delovno srečo – Slovenci v mednarodnem tednu delovne sreče

Ta moj septembrski teden je bil izjemno srečen in pozitiven. Sicer so načeloma vsi moji delovni tedni takšni, je pa predzadnji teden tega meseca vsako leto še toliko bolj poseben, ker v njem poteka mednarodna iniciativa Teden delovne sreče. To je za nas managerje delovne sreče kot recimo neki božični teden – povezani in z navdušenjem z ljudmi po celem svetu delimo znanja in izkušnje, najboljše prakse, ozaveščamo o pomenu delovne sreče za naša življenja, organiziramo in sodelujemo na pogovorih, konferencah in še veliko tega. Tudi na domačih tleh s Petro temu tednu posvetiva veliko pozornosti. Še prav posebej pa vsako leto pričakujeva, kakšni bodo aktualni rezultati najine ankete o tem, kako dobri so delovni dnevi nas Slovencev. Zakaj naju to tako »mantra«? Predvsem zato, ker smo managerji delovne sreče na krasni misiji, da delovna sreča postane način življenja. Za posameznike, ekipe, organizacije in družbo. Globalna vizija naše skupnosti pa ima za enega od glavnih ciljev, da je leta 2030 na svetu 75% ljudi srečnih pri delu (trenutno jih je le slabih 30%). Kje pa smo v tej viziji in njeni zgodbi Slovenci?

Kolikor daleč nazaj mi seže spomin, se spomnim, da je bilo iz ust dedkov, babic, starše, tet in stricev, sosedov in še iz veliko ust drugih, ki so v naš dom prihajali, velikokrat slišati, kako smo Slovenci res priden in deloven narod. Skozi dobo odraščanja sem takšne in podobne stereotipe slišala še več krat. Pridni, pametni, delovni, prijazni, pošteni, zvesti, spoštljivi, skromni…. Danes, ko sem ali pa ko vsaj po letih že štejem za odraslo in ko je za menoj več kot 20 let dela, vedno bolj dojemam, da je v tem res veliko resnice. Res smo takšni. In to je nekaj, na kar smo resnično lahko ponosni, saj so naše vrednote res pozitivne in tak je tudi naš odnos do dela. Zanimivo pa je, da kljub temu da izjemno radi delamo, to svoje poslanstvo v pretežni meri uresničujemo v delovnih okoljih, ki jih sami ne dojemamo kot najbolj prijetna in srečna.

To dejstvo vsako leto potrdijo tudi odgovori anketirancev v naši anketi. Vedno znova, že tretje leto, ugotavljamo, da smo Slovenci res zelo pozitivni ljudje in da taki ostajamo tudi v teh izjemno napornih časih; svoji splošni življenjski sreči namreč kar 80% anketiranih daje oceno 4 – srečen sem ali oceno 5 – zelo sem srečen. Da pa v naših delovnih okoljih nismo tako zadovoljni, priča podatek, da z oceno 4 ali 5 svoja delovna okolja ocenjuje samo polovica oz. 50% anketirancev. Kljub temu pa radi opravljamo svoje delo, kjerkoli pač to že je, saj nas je teh kar neverjetnih 86%. Prav tako pa še vedno nekako nismo preveč kritični in zahtevni do svojih delodajalcev, saj bi svojega kot dobrega priporočilo 56% anketiranih (kar je višje, kot to velja za globalno povprečje, ki znaša okoli 40%). Se pa po drugi strani tudi Slovenci nekako usklajujemo z globalnim pojavom »Velika odpoved« (Great Resignation), saj je skoraj 30% vprašanih med pandemičnim obdobjem razmišljalo o tem, da svojega delodajalca zapusti (globalno se številke trenutno gibljejo na okoli 40%).

 

04 07 Kolumna 2021 sept_Slovenci v tednu delovne sreče 23092021

Tisto, kar naše delovne dni še vedno dela slabe, je predvsem preobremenjenost, ki jo zaznava skoraj polovica odgovarjajočih. Takoj za tem pa so slabi medsebojni odnosi, ki se nanašajo v največji meri na slabo in negativno vzdušje v ekipah in na odnos z vodjo. V prvo peterico kradljivcev naše delovne sreče pa se uvrščata še negotovost zaradi pandemičnih razmer in, prvič letos, pomanjkanje priznanja in pohvale za opravljeno delo.

Letošnja anketa pa je ponovno potrdila tudi zanimive korelacije, ki potrjujejo številna znanstvena dognanja in globalne prakse strokovnjakov delovne sreče. Tisti, ki so v življenju na splošno srečni ali zelo srečni, raje opravljajo svoje delo, svoje delovno okolje ocenjujejo z višjo povprečno oceno, so bolj zadovoljni s svojim delodajalcem in v veliki večini ne razmišljajo o tem, da bi ga zapustili. V svojih organizacijah pa imajo le ti tudi pogosteje nekoga, ki skrbi za dobro počutje zaposlenih.

Zato vsem nam za popotnico v prihodnost dela – kljub temu, da smo dokazano res fajn in fejst ljudje, dajmo vsi skupaj razmisliti, kako nam je skupaj lahko še bolje in dajmo nekaj tudi narediti. Vsak, še najmanjši, korak za dosego cilja šteje. V teh časih nam bo vse dobro zelo prav prišlo, pomagalo pa bo tudi v prihodnosti, kjer nam izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo. Saj veste, od viška dobrega glava ne boli.

 

*Več o anketi in rezultatih si lahko preberete na povezavi http://paletaznanj.si/spodbudna-delovna-okolja-kljucna-za-okrevanje-gospodarstva/
**Vir fotografij: Paleta znanj, Kako dobri so naši dnevi pri delu 2021

 

Avtorica prispevka: Maja Lončar, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter angleški Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: info@paletaznanj.si

 

Mogoče vam bo všeč