Problem ilegalnih migracij deseta skrb sedanje vlade in resorjev odgovornih za to problematiko. Kako je to možno? Bo kdo odgovarjal za neučinkovitost?
Slovenija se na dnevni bazi spopada enormnim številom nezakonitih vstopov v državo. Za naraščajoči trend in težave pri ilegalnih migracijah, postavlja pod lupo in pod vprašaj dosedanje delo ministrice Fajon. Naraščajoči izzivi stopnjujejo potrebo po vprašanju glede učinkovitosti njenega dela in zaščite interesov Slovenije pred migracijskimi pritiski. Popolnoma je jasno da nič od tega kar bi kazalo na rešitev če samo na okroglo pogledamo številke ugotovljenih nezakonitih vstopov na najbolj » ementaler« meji in delov, ki mejijo na Hrvaško. Si lahko prestavljate skoraj 800 ilegalnih prehodov na območju, ki ga nadzoruje PU Novo Mesto? Mi pa nimamo uradno spodoben nadzor meje z fizično prisotnostjo policije. Le takrat ali najpogosteje samo takrat ko jih je treba spremljati in popisovati ter »nahraniti« z hrano, ki njim odgovarja in krepi njihovo človeško »dostojanstvo«.
Na to se navezuje tudi poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa, ki ga je naslovil slovensko ministrico za zunanje in evropske zadeve, Tanje Fajon.
Med drugim se sprašuje ali je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon storila dovolj za vzpostavitev učinkovitega nadzora na meji za preprečitev ilegalnih migracij? Slovenija se spopada z naraščajočimi težavami pri ilegalnih migracijah, kar postavlja pod vprašaj dosedanje delo ministrice Fajon. Naraščajoči izzivi dvigajo vprašanja glede učinkovitosti njenega dela in zaščite interesov Slovenije pred migracijskimi pritiski.
V poslanskem vprašanju navaja da, je Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je na 3. izredni seji Državnega zbora RS dne 1. junija 2022 glede kandidatke za ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon dejal: »Gospa Fajon je sicer bila zelo aktivna v Evropskem parlamentu, tudi na področju azilne in migrantske politike, in to je zagotovo eden od izzivov, s katerim se srečujemo tudi danes.« nič kaj pretiranega prizadevanja ne kaže. Zato je tudi tako, da nas predstavniki bolj odgovornih držav ne jemljejo resno.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je ob junijskem uradnem obisku dejal, da prav to, da ni več toka migracij iz Slovenije v Avstrijo dokazuje, da je oster mejni nadzor deloval in da ga zato ne gre odpraviti. »Cilj mora biti zmanjšati pritisk na zunanje meje. Nadzor lahko odpravimo, ko se bo stabiliziral tok migrantov.« V vsem tem pretečenem času nobene stabilizacije migrantskih tokov ni bilo. Kvečjemu so se stopnjevali.
Slovenija boja proti ilegalnim migracijam ne opravlja v zadostni meri, zato se bodo težave še stopnjevale. Povsem jasno je, da je za katastrofalno poslabšanje pravnega reda in z vidika zakonitosti povsem nesprejemljivo stanje – več kot štirikratno povečanje vdorov ilegalnih migrantov glede na enako trimesečno obdobje lani – v letu 2023 aktualna vlada pod vodstvom Roberta Goloba v celoti odgovorna.
Ministrica Tanja Fajon je na srečanju zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije v Anconi poudarila, da se je število prihodov nezakonitih migrantov v Republiko Slovenijo po vstopu Hrvaške v schengen povečalo za kar trikrat, ter omenila predlog skupnih policijskih patrulj in sodelovanje Frontexa, s čimer bi po njenem odpravili nepotrebne in neargumentirane notranje kontrole na naši meji z Avstrijo.
V luči enormne rasti nezakonitih migracij Vlado Republike Slovenije sprašuje:
Kako predsednik Vlade Republike Slovenije ocenjuje dosedanje delo ministrice Tanje Fajon na področju azilne in migrantske politike? Ali je v okviru svojih pristojnosti naredila dovolj za vzpostavitev učinkovitega nadzora na meji za preprečitev ilegalnih migracij ter zmanjšanje pritiska ilegalnih migracij na zunanji meji?
Ali predsednik Vlade Republike Slovenije ocenjuje, da je ministrica Tanja Fajon naredila dovolj na področju azilne in migrantske politike, da Slovenija ne postane migrantski žep in za zaščito vitalnih interesov Slovenije?
Odgovor bi moral biti znan že zdavnaj. Kakšen pa bo? Upam da ne klasičnega akademskega »flancanja«, sklicevanja na mednarodne deklaracije in človekove pravice, brez da se upošteva osnovna raven pravic domačih državljanov. Bojim se da sama vsebina odgovora, poleg že prej omenjenega »pretakanja in votlega v prazno«, ne bo vsebovala kaj uporabnega in nekaj kar bo nakazovalo na morebitno rešitev perečega vprašanja.
Vane T. Costa
Vir: soj&vtc