Kolumna Živeti delovno srečo – Ali se kdaj zahvalite srečnim ljudem okoli vas?

Nekaj izjemnega na tem svetu je, ko ljudje prenašamo svoje znanje drug na drugega – na različnih področjih, na različne načine. Veliko je tistih, ki delijo izkušnje, kako so premagali težke življenjske situacije kot so različne zasvojenosti, ločitve, kriminalna dejanja, prometne nesreče,… Redkokdaj pa naletimo na koga, ki deli svoje izkušnje o tem, kako iz dneva v dan »samo« živi srečno življenje.

Živeti srečno življenje ni samoumevno, zanj se je potrebno močno potruditi, vsak dan znova. Ker če se ne, te hitro potegne v spiralo negativnosti, ki nam je bližje (tudi zaradi genetskega zapisa) in potem potrebujemo še več moči, da pridemo ven.

In tisti, ki živijo srečno življenje, so pomembni. Ker so čustva nalezljiva in se prenašajo na druge. Ker lahko samo en človek spremeni razpoloženje v delovnem okolju, v družini, v družbi, v ekipi.

Ali poznate koga takega? Se mu kdaj zahvalite, da je srečen? Mu kdaj poveste, »kaki car« je? Ga prosite za nasvet ali podporo?

Marci Schimhoff v knjigi Srečni kar tako takšne ljudi opisuje kot tiste, ki »na nas pogosto učinkujejo kot majhna sonca, saj oddajajo toplino in pozitivno energijo vsakomur, ki se znajde v njihovi bližini. Niso vedno glasni veseljaki, včasih so le nekakšna tiha navzočnost notranjega miru in zadovoljstva, središče umirjenosti sredi kaosa, v katerem živi večina med nami.«

Vir fotografije: canva.com

Kako jim to uspeva?

Njihova izhodiščna točka srečnosti, tista, kamor se vrnejo vedno, ko se zgodi nekaj (zelo) dobrega ali nekaj (zelo) slabega, je postavljena visoko. Nekoliko tudi zaradi genetike, najverjetneje pa zaradi odnosa, ki so ga razvili do življenja in ga vsak dan znova trenirajo ter vzdržujejo. Kot pravi »formula za srečo«, ki jo je s sodelavci razvila eksperimentalna socialna psihologinja Sonya Lyubomirsky, je okoli 50 odstotkov srečnosti zapisanih v naši DNK, 10 odstotkov je odvisnih od okoliščin, v katerih živimo in kar 40 odstotkov je prepuščenih nam.

Dobra novica je, da lahko prestavimo naše točke srečnosti na premici življenja vedno bolj desno od nule; tudi če smo sedaj na levi strani. Da je to mogoče, dokazuje pozitivna psihologija; veda, ki je vstopila v prve znanstvene vrste pred dobrimi dvajsetimi leti.

Do leta 1998 je bilo razmerje med raziskavami negativnega in pozitivnega na področju psihologije 17:1. Za vsako raziskavo o sreči in uspešnosti je bilo narejenih 17 raziskav o depresiji in motnjah. Vzorec osredotočenosti na negativno pa ni prisoten samo pri raziskovanju, prisoten je v celotni družbi; dobro vemo, kako je biti ubog, in malo o tem, kako cveteti. To seveda podpirajo in usmerjajo mediji, ki velik del časa namenjajo nesrečam, korupciji, umorom in zlorabam. Ta preobremenjenost z negativnostjo naše možgane zavaja v mišljenje, da je resničnost pretežno žalostna in da je življenje večinoma negativno. Pa »na srečo« ni tako.

Vir fotografije: canva.com

Premik na pozitivno stran premice življenja

Na prelomu tisočletja so se nekateri psihologi, zavedajoč se, da raziskovanje zgolj negativne plati človekovega obstoja ni niti zdravo niti znanstveno odgovorno, pričeli spraševati nasprotno. Kdaj smo srečni? Kaj je potrebno, da imamo dobra življenja in se psihološko ter fizično razvijamo?

Ustanovitelj, začetnik oziroma pobudnik pozitivne psihologije dr. Martin Seligman je leta 1998 kot predsednik Ameriškega združenja psihologov napovedal, da je končno prišel čas za premik tradicionalne psihologije na pozitivno stran premice; k raziskovanju tistega, kar deluje dobro.

Pozitivna psihologija ni poziv k pozitivnemu mišljenju, saj »dovoljuje« tudi neprijetna čustva, kar pa je pomembno je, da nas s svojimi intervencijami krepi, da se z njimi znamo soočiti, jih sprejeti in upravljati z njimi. To tudi ni poziv k temu, da bi bili srečni oziroma pozitivni 24/7, da bi imeli nasmeh na obrazu ves dan, da bi zganjali norčije, da bi neprijetne stvari in izzive postavljali na stran in se ne bi ukvarjali z njimi. Ni potrebno, da je vedno vse ok, pomembno pa je, da se znamo soočiti z življenjem, ne vržemo puške v koruzo, ampak si zaupamo in se lotimo akcije.

In takšni so ti ljudje, ki »samo« živijo srečno življenje. Nenehno se trudijo, da je tako, ker to ni nekaj samoumevnega. In čeprav je preprosto, je naporno. Spomnimo se jih v tem decembru. In v 2023. To, v kar usmerimo svojo pozornost in energijo, raste, to še kako drži.

Zahvalimo se srečnim okoli sebe.  

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]